id stringlengths 1 6 | title stringlengths 1 239 | text stringlengths 140 2M | subject listlengths 0 66 | url stringlengths 31 299 | word_count int64 31 350k | cyrillic float64 0 0.87 |
|---|---|---|---|---|---|---|
324 | Wignerjev prijatelj | Wignerjev prijatelj (ali ''paradoks Wignerjevega prijatelja'') je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (pred... | [
"1961 v znanosti",
"Miselni preizkusi",
"Kvantna mehanika",
"Eugene Paul Wigner",
"Fizikalni paradoksi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Wignerjev_prijatelj | 250 | 0 |
302 | Planckova konstanta | Planckova konstánta [plánkova ~], imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov. Navadno se jo označuje s črko ''h''. Njena vrednost je:
:<math> h = 6,626\ 068\ 96(33) \cdot 10^{-34} \, \mathrm{Js} \!\, . </math>
Pogos... | [
"Fizikalne konstante",
"Max Planck"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Planckova_konstanta | 1,765 | 0 |
325 | Bozon | Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja. Zaradi tega velja zanj Bose-Einsteinova statistika. Po izreku o spinski statistiki imajo vsi bozoni celoštevilčni spin. Imenovani so po indijskem fiziku Satjendri Natu Boseju.
Vsi osnovni delci so bodisi b... | [
"Fizika kondenzirane snovi",
"Bozoni",
"Fizikalni koncepti",
"Kvantna teorija polja",
"Atomska fizika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Bozon | 157 | 0 |
323 | Rindler-Møllerjeva transformacija | Rindler-Møllerjeva transformacija:
:<math> {c^2\over g} + X' = \left( {c^2\over g} + X\right) \;\hbox{cosh}\; {g t\over c}, \quad
ct' = \left({c^2\over g} + X\right) \;\hbox{sinh}\; \!\, </math>
je prostorska transformacija in prevede 1+3 razsežni prostor Minkowskega <math>(x'^{0},x'^{1}) = (ct', X') </math>, ki ustrez... | [
"Relativnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Rindler-M%C3%B8llerjeva_transformacija | 182 | 0 |
334 | Al-Majriti | Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسم مسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.
1 Življenje in delo
Bil je najzgodnjejši pomemben arabski znanstvenik. Predelal in izdal je al-Hvarizmijeve astronomske in geometrijske ... | [
"Neznano leto rojstva",
"Umrli leta 1007",
"Španski astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Al-Majriti | 153 | 0 |
327 | Bose-Einsteinova statistika | Bose-Einsteinova statístika [bóze-ájnštajnova ~] v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Bose-Einsteinova (B-E) statistika je sorodna Maxwell-Boltzmannovi statistiki (M-B) in Fermi-Diracovi statistiki (F-D). Slednja velja ... | [
"Statistična mehanika",
"Verjetnostne porazdelitve"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Bose-Einsteinova_statistika | 194 | 0 |
332 | Al-Masudi | Abu al-Hasan Ali ibn al-Husajn al-Masudi (أبو الحسن ، علي بن الحسين المسعودي), arabski zgodovinar, geograf, popotnik in filozof, * okoli 890, Bagdad, Irak, † september 957, Kairo, Egipt.
1 Življenje in delo
Al-Masudi je bil pripadnik islamske teološke šole mutazilitov. Bil je potomec Abd Alaha ibn Mas'uda, tovariša pr... | [
"Umrli leta 957",
"Arabski raziskovalci",
"Arabski geografi",
"Arabski filozofi",
"Rojeni leta 890",
"Srednjeveški filozofi",
"Arabski zgodovinarji",
"Islamski filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Al-Masudi | 170 | 0 |
337 | Tahion | Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - ''hiter'') je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo. Našli so veliko čudnih lastnosti tahionov, največ znastvenofantastični pisci, pa tudi nekaj fizikov jih je vzelo resno.
V Einsteinovi posebni teoriji relativnosti je tahion, (če obstaja), delec s krajevnim... | [
"Relativnost",
"Hipotetični delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tahion | 172 | 0 |
330 | James Clerk Maxwell | James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
1 Življenje in delo
Maxwell se je rodil na India Street 14 v znani škotski družini kot edini sin odvetniku Johnu Clerku. Družina se je zatem preselila na posestvo v Glenlair pri Dumfriesu. Pri 9... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Člani Kraljeve družbe iz Edinburga",
"Prejemniki Rumfordove medalje",
"James Clerk Maxwell",
"Škotski akademiki",
"Umrli za rakom želodca",
"Škotski matematiki",
"Člani Kraljeve družbe",
"Predavatelji na Kraljevem kolidžu v Londonu",
"Škotski fi... | https://sl.wikipedia.org/wiki/James_Clerk_Maxwell | 249 | 0 |
201 | Nobelova nagrada za fiziko | Nobelova nagrada za fiziko (Nobelpriset i fysik) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve šv... | [
"Kraljeva švedska akademija znanosti",
"Nagrade, ustanovljene leta 1901",
"Nobelova nagrada",
"Nagrade v fiziki",
"Nobelovi nagrajenci za fiziko"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nobelova_nagrada_za_fiziko | 2,780 | 0.014 |
241 | Transcendentno število | Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike:
:<math> a_{n} x^{n} + a_{n-1} x^{n-1} + \ldots + a_{1} x^{1} + a_{0} x^{0} = 0 \!\, , </math>
kjer je ''n'' > 0 in so koeficienti ''a<sub>i</sub>'' cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ... | [
"Transcendentna števila",
"1844 v znanosti",
"Števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Transcendentno_%C5%A1tevilo | 1,191 | 0 |
339 | Hermann Minkowski | Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
1 Življenje in delo
Minkowski je bil univerzitetni profesor v Königsbergu, Zürichu in Göttingenu. Ukvarjal se je z različnimi problemi iz matematične fizike. ... | [
"Predavatelji na Univerzi v Bonnu",
"Nemški fiziki",
"Nemški univerzitetni učitelji",
"Predavatelji na Univerzi v Zürichu",
"Predavatelji na Univerzi v Königsbergu",
"Predavatelji na Univerzi v Göttingenu",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Nemški matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Hermann_Minkowski | 156 | 0 |
340 | Edward Arthur Milne | Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
1 Življenje in delo
Milne je dal pomembne prispevke k teoriji zvezd. Najbolj znan je po delih iz kozmologije. Njegova glavna dela so: ''Thermodynamics of the S... | [
"Člani Kraljeve družbe",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Prejemniki medalje Bruceove",
"Angleški astrofiziki",
"Angleški kozmologi",
"Angleški matematiki",
"Prejemniki Kraljeve medalje",
"Angleški akademiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Edward_Arthur_Milne | 249 | 0 |
341 | Philipp Melanchthon | Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog. * 16. februar 1497, Bretten, Baden, † 19. april 1560, Wittenberg, Saška.
1 Življenje in delo
Melanchthon je bil vnuk Reuchlinove sestre. Tako kot slednji (in pod njegovim vplivom) se je izkazal kot učen humanist. Pomem... | [
"Nemški teologi",
"Nemški protestanti",
"Renesančni humanisti",
"Nemški univerzitetni učitelji",
"Rektorji Univerze v Wittenbergu",
"Diplomiranci Univerze v Heidelbergu",
"Predavatelji na Univerzi v Wittenbergu",
"Nemški filozofi",
"Nemški pedagogi",
"Nemški reformatorji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Philipp_Melanchthon | 159 | 0 |
343 | Hitrost | Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti. Osnovna enota s katero merimo hitrost je ''meter na sekundo'' (m/s). Uporabljamo pa tudi druge izpeljane enote npr. ''kilometer na uro'' (km/h). Pri pretvarjanju med slednjima si lahko pomagamo s ... | [
"Fizikalni koncepti",
"Gibanje",
"Kinematika",
"Hitrost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Hitrost | 189 | 0 |
336 | Gibalna količina | Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa. Pri razsežnem telesu se upošteva hitrost težišča.
Gibalna količina je naboj Noetherjeve za translacijsko invariantnost. Kot taka lahko imajo gibalno količino tudi polja in druge stvari in ne samo delci. V ukrivljenem prostoru-času... | [
"Relativnost",
"Mehanika kontinuumov",
"Fizikalni koncepti",
"Hitrost",
"Kvantna mehanika",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gibalna_koli%C4%8Dina | 538 | 0 |
356 | Rudolf Julius Emmanuel Clausius | Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Clausius je postavil matematični zapis kinetične teorije plinov. Zapisal je 2. zakon termodinamike. Odkril je, da v vsakem zaprtem termodinamskem sistemu raz... | [
"Člani Accademie dei Lincei",
"Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)",
"Rojeni leta 1822",
"Nemški fiziki",
"Nemški matematiki",
"Diplomiranci Humboldtove univerze v Berlinu",
"Člani Madžarske akademije znanosti",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krat... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Julius_Emmanuel_Clausius | 203 | 0 |
331 | Pierre-Louis Moreau de Maupertuis | Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
1 Življenje in delo
Del svoje mladosti je de Maupertuis preživel kot mušketir. Leta 1723 je postal profesor matematike na Franco... | [
"Rojeni leta 1698",
"Člani Académie française",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Člani Pruske akademije znanosti",
"Umrli leta 1759",
"Francoski rimokatoličani",
"Filozofi 18. stoletja",
"Francoski astronomi",
"Francoski mušketirji",
"Francoski akademiki",
"Francoski filozofi",
"Francoski matema... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pierre-Louis_Moreau_de_Maupertuis | 1,410 | 0 |
351 | Albatani | Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani (Albategnius, Albatenius, Albategnus, Albategni), arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
1 Življenje in delo
Njegovo prvo ime kaže, da s... | [
"Arabski matematiki",
"Arabski astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Albatani | 519 | 0 |
349 | Newtonovi zakoni gibanja | Newtonovi zakóni [njútnovi ~] so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles. Predstavljajo temelj dinamike in klasične mehanike.
Newton je zakone prvič formuliral v svojem znanem delu ''Matematična načela naravoslovja'' (''Philosophiae naturalis principia mathematica''), ki je izšlo le... | [
"Isaac Newton",
"Mehanika",
"Kopernikanski obrat",
"Fizikalni zakoni",
"1687 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Newtonovi_zakoni_gibanja | 723 | 0 |
364 | Isaac Barrow | Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Barrow je bil Newtonov učitelj. Študiral je na Kolidžu Trinity (Trinity College) v Cambridgeu, kjer je diplomiral leta 1648.
Leta 1663 so ga izbrali za prvega Lucasovega profesorja matematike na Univerzi v Camb... | [
"Lucasovi profesorji matematike",
"Isaac Barrow",
"Angleški matematiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Angleški akademiki",
"Angleški teologi",
"Člani Kraljeve družbe"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Barrow | 189 | 0 |
361 | Drugi zakon termodinamike | Drugi zakon termodinamike ali ''entropijski zakon'' govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote:
:<math> S_2 - S_1 \geq \int_{T_1}^{T_2} \frac{dQ}{T} \!\, . </math>
Pri tem je ''S''<sub>1</sub> entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi ''T''<sub>1</sub>, ''S''<sub>2</sub> pa po spremembi, p... | [
"Zakoni termodinamike",
"Fizikalni koncepti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Drugi_zakon_termodinamike | 217 | 0 |
328 | Masa | Mása ([[:en:wikt:μᾶζα: māza – ''ječmenova pita'', ''gruda (testa)'') je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa. Masa je ena od osnovnih fizikalnih količin in ena osrednjih zamisli klasične mehanike. Je ekstenzivna količina.
Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje mase osnovno enoto kilogram. Š... | [
"Fizikalni koncepti",
"Klasična mehanika",
"Masa"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Masa | 1,000 | 0 |
368 | Fahrenheitova temperaturna lestvica | Fahrenheitova temperatúrna léstvica [fárenhajtova ~ ~] je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit. Stopinjo Fahrenheita se označuje z oznako °F.
Za ničlo svoje lestvice je Fahrenheit vzel najnižjo temperaturo, ki jo je lahko ponovljivo dosegel z mešanico ledu... | [
"1724 v znanosti",
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fahrenheitova_temperaturna_lestvica | 211 | 0 |
365 | Pierre-Simon Laplace | Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
1 Življenje in delo
Laplace je napisal temeljna dela nebesne mehanike, neodvisno od Kanta je izdelal nebularno domnevo o nastanku Osončja... | [
"Francoski astronomi",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Člani Académie française",
"Francoski plemiči",
"Filozofi 19. stoletja",
"Nosilci legije časti",
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Francoski matematiki",
"Pierre-Simon Laplace",
"Francoski fiziki",
"Francoski filozofi",
... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pierre-Simon_Laplace | 446 | 0 |
358 | William Thomson | Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Po njem se imenuje osnovna enota SI za absolutno temperaturo kelvin.
1 Življenje in delo
Po povprečnih uspehih v ... | [
"Škotski univerzitetni učitelji",
"Prejemniki Kraljeve medalje",
"Predavatelji na Univerzi v Cambridgeu",
"Predsedniki Kraljeve družbe",
"Pokopani v Westminstrski opatiji",
"Predsedniki Kraljeve družbe iz Edinburga",
"Predavatelji na Univerzi v Glasgowu",
"Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda",
"... | https://sl.wikipedia.org/wiki/William_Thomson | 413 | 0 |
369 | Celzijeva temperaturna lestvica | Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius. Stopinjo v tej lestvici navadno označujemo z oznako °C.
V Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode, oboje pri standardnem atmosferskem tlaku. Takšna definicija j... | [
"Termodinamika",
"1742 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Celzijeva_temperaturna_lestvica | 272 | 0 |
372 | Absolutna ničla | Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov. V absolutni temperaturni lestvici je njena vrednost 0 K, v Celzijevi pa –273,15 °C.
Absolutna ničla ustreza stanju, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem mogočem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energij... | [
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Absolutna_ni%C4%8Dla | 121 | 0 |
367 | Splošni gravitacijski zakon | Splòšni gravitacíjski zákon (tudi ''Newtonov gravitacijski zakon'' ali ''zakon težnosti'') v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo. Poleg tega teorija pokaže, da kadar je masa telesa večja, je večja tudi njegova gravitacijska sila. Isaac Newton je zapisal zakon v svoji knjigi ''Matematična načela n... | [
"Isaac Newton",
"Teorije gravitacije",
"1687 v znanosti",
"Mehanika",
"Fizikalni zakoni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Splo%C5%A1ni_gravitacijski_zakon | 425 | 0 |
352 | Al Hvarizmi | Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi [àl hvarízmi] (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
1 Življenje in delo
Al Horízmi je ... | [
"Perzijski matematiki",
"Perzijski astronomi",
"Perzijski geografi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Al_Hvarizmi | 1,116 | 0 |
373 | Philosophiae naturalis principia mathematica | ''Philosophiae naturalis principia mathematica'' (latinsko ''Matematična načela naravoslovja'') je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5. julija leta 1687 v nakladi 300 do 400 izvodov. »Načela« so morda najvplivnejše znanstveno delo. V n... | [
"Fizikalna literatura",
"Isaac Newton",
"Matematične knjige",
"Kopernikanski obrat",
"Knjige leta 1686"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Philosophiae_naturalis_principia_mathematica | 327 | 0 |
359 | Isaac Newton | Sir Isaac Newton [àjzak njúton], PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
1 Življenje ... | [
"Angleški fiziki",
"Arijanstvo",
"Člani Kraljeve družbe",
"Angleški akademiki",
"Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom",
"Predsedniki Kraljeve družbe",
"Filozofi znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Angleški astronomi",
"Isaac Newton",
"Kopernikanski obrat",
"An... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Newton | 870 | 0 |
366 | Laplaceov operator | Laplaceov operátor [laplásov ~] (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ. Je enak vsoti vseh drugih parcialnih odvodov odvisne spremenljivke.
To odgovarja div (grad φ), zato tudi uporaba simbola del (operator nabla), ki ga predstavlja:
:<math>... | [
"Pierre-Simon Laplace",
"Matematična analiza"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Laplaceov_operator | 581 | 0 |
371 | Trojna točka | Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Trojna točka vode je pri temperaturi 273,16 K (0,01 °C) in parnem tlaku 611,73 Pa (približno 0,6 % normalnega zračnega tlaka). Temperatura ... | [
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Trojna_to%C4%8Dka | 245 | 0 |
384 | Premo gibanje | Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici. Rečemo lahko tudi, da je tir telesa premica. Premo gibanje je poseben primer translacije. Lahko je enakomerno (»premo enakomerno gibanje«) ali pospešeno (»premo pospešeno gibanje«).
Če poravnamo koordinatni sistem opazovalnega sistema... | [
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Premo_gibanje | 95 | 0 |
381 | Réaumurjeva temperaturna lestvica | Réaumurjeva temperatúrna léstvica [reomírjeva ~ ~] je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur. Stopinja v tej lestvici se navadno označuje s °R, kar nesrečno sovpada z oznako stopinje v Rankinovi lestvici.
Réaumurjeva lestvica ima ničlo pri ... | [
"1730 v znanosti",
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/R%C3%A9aumurjeva_temperaturna_lestvica | 127 | 0 |
347 | Kinematika | Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil. Pri gibanju se s časom spreminja lega opazovanega telesa glede na okolico. Običajno se omejimo na približek točkastih teles, ki je uporaben, kadar je tel... | [
"Strojništvo",
"Klasična mehanika",
"Kinematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kinematika | 1,199 | 0 |
379 | Rankinova temperaturna lestvica | Rankinova temperatúrna léstvica [rênkinova ~ ~] je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine. Stopinja v tej lestvici se navadno označuje z °R, kar nesrečno sovpada z oznako za stopinjo Réaumurjeve lestvice.
Podobno kot Kelvinova temperaturna le... | [
"Termodinamika",
"1859 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Rankinova_temperaturna_lestvica | 118 | 0 |
385 | Krivo gibanje | Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru. Zgledi za krivo gibanje so denimo kroženje, poševni met, nihanje ali precesija. Krivo gibanje je vedno pospešeno, saj je za spremembo smeri gibanja potreben pospešek v smeri, prečno na smer gibanja.
Za določitev trenutne lege tele... | [
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Krivo_gibanje | 140 | 0 |
377 | Tycho Brahe | Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
1 Življenje in delo
De Brahe je študiral pravo in filozofijo na univerzah v Københavnu in Leipzigu. Ponoči je opazoval zvezde. S... | [
"Nosilci reda slona",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Ljudje, po katerih so poimenovali zvezdo",
"Tycho Brahe",
"Kopernikanski obrat",
"Danski alkimisti",
"Danski astrologi",
"Danski astronomi",
"Diplomiranci Univerze v Leip... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tycho_Brahe | 443 | 0 |
217 | Psevdopraštevilo | Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.
Najpomembnejša praštevila izhajajo iz Fermatovega malega izreka in se zato imenujejo Fermatova psevdopraštevila. Izrek pravi, da če je ''p'' praštevilo in je ''a'' tuje ''p'', potem je ''a''<sup>''p''-1</sup> - 1 ... | [
"Praštevila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Psevdopra%C5%A1tevilo | 1,122 | 0 |
375 | Keplerjevi zakoni | Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca. Na osnovi svojih meritev ter meritev de Braheja jih je v letih 1609 (prvi in drugi zakon) ter 1618 (tretji zakon) zapisal nemški astrolog, astronom in matematik Johannes Kepler.
# Planet se okrog Sonca giblje po elipsi, ... | [
"Fizikalni zakoni",
"Mehanika",
"Johannes Kepler",
"Orbite",
"Enačbe",
"1619 v znanosti",
"Kopernikanski obrat",
"1609 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Keplerjevi_zakoni | 305 | 0 |
396 | Armand-Hippolyte-Louis Fizeau | Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.
1 Življenje in delo
Leta 1849 je Fizeau prvi izmeril hitrost svetlobe brez astronomskih podatkov. Hitrost svetlobe je meril električno s pomočjo vrtečega se zobnika. Meril je med ... | [
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Francoski fiziki",
"Rojeni leta 1819",
"Umrli leta 1896",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Prejemniki Rumfordove medalje",
"Francoski akademiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Armand-Hippolyte-Louis_Fizeau | 195 | 0 |
397 | Adrien Auzout | Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.
1 Življenje in delo
Leta 1666 je Auzout izpopolnil mikrometrski vijak z gibljivim nitnim križem. Svoj izum je opisal leto kasneje 1667 v delu ''Traité de micrométrie''. Bil je med prvimi sedmimi člani francoske... | [
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Francoski akademiki",
"Umrli leta 1691",
"Francoski astronomi",
"Rojeni leta 1622",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Francoski fiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Adrien_Auzout | 312 | 0 |
389 | Eugene Paul Wigner | Eugene Paul Wigner (Wigner Jenő Pál), madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.
Wigner je leta 1963 prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Mario Goeppert-Mayerjevo in Hansom Jensenom. | [
"Nobelovi nagrajenci za fiziko",
"Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike",
"Ameriški akademiki",
"Madžarski matematiki",
"Madžarski Judje",
"Prejemniki nacionalne medalje znanosti",
"Ameriški Judje",
"Judovski matematiki",
"Madžarski fiziki",
"Prejemniki Nagrade Enrica Fermija",
"Tuji... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Eugene_Paul_Wigner | 43 | 0 |
386 | Kroženje | Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici. Pravimo tudi, da je tir telesa krožnica. Kroženje je vedno pospešeno, saj tudi pri enakomernem kroženju na telo ves čas deluje pospešek v radialni smeri.
Kroženje je zgled centralnega gibanja. Gibanje opisuje veja mehanike, imenovana ki... | [
"Vrtenje",
"Gibanje",
"Klasična mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje | 364 | 0 |
390 | Sila | Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor. Veljavna izpeljana enota za silo je newton. Prvi je silo opisal Arhimed, matematično pa jo je podrobno opisal Newton z zakoni gibanja. Celotna sila na točkasto telo v določenem trenutku in legi je določena s st... | [
"Fizikalni koncepti",
"Fizikalne količine",
"Sila",
"Klasična mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sila | 400 | 0 |
393 | Ernst Mach | Ernst Mach [êrnst máh], avstrijsko-češki fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
1 Življenje in delo
Mach se je do 14. leta učil doma, za kratek čas odšel na gimnazijo in se s 17. leti vpisal na Un... | [
"Filozofi znanosti",
"Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi",
"Rektorji Karlove univerze v Pragi",
"Doktorirali na Univerzi na Dunaju",
"Filozofi 19. stoletja",
"Balistiki",
"Avstrijski filozofi",
"Avstrijski fiziki",
"Avstrijski politiki",
"Avstrijski poslanci",
"Ernst Mach",
"Avstrijski u... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ernst_Mach | 283 | 0 |
401 | Osnovni naboj | Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi. Vsi električni naboji so pozitivni ali negativni večkratniki osnovnega naboja. Navadno ga označujemo z oznako ''e''<sub>0</sub>. Naboj protona je tako +''e''<sub>0</sub>, naboj elektrona pa -''e''<sub>0</sub>.
Vrednost osnovnega naboja je
:1.6... | [
"Fizikalne konstante"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Osnovni_naboj | 57 | 0 |
400 | Električni naboj | Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar ''naboj'', v elektrotehniki pogosto ''elektrina'') je ena temeljnih značilnosti snovi. Naboj je mera za izdatnost izvorov električnega polja. Na telesa z nabojem deluje elektromagnetno polje, obenem pa so tudi izvor tega polja. Interakcija med nabojem in elektromagnetnim poljem je... | [
"Fizikalne količine",
"Elektrika in magnetizem"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dni_naboj | 264 | 0 |
408 | Al-Fazari | Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.
Tudi njegov oče Ibrahim al-Fazari je bil matematik in astronom.
Okoli leta 154 A.H. (leto 771) je neki indijski potnik prinesel v Bagdad Aryabhatovo indijsko astronomsko razpravo ''Siddhānta'' (''Mahasiddhānta''; arabsko ''Sindhi... | [
"Umrli leta 806",
"Arabski astronomi",
"Islamski filozofi",
"Rojeni leta 735",
"Arabski matematiki",
"Srednjeveški filozofi",
"Arabski filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Al-Fazari | 101 | 0 |
404 | Henry Cavendish | Henry Cavendish [hénri kêvendiš], FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
1 Življenje in delo
Cavendish je od leta 1749 do 1753 študiral na Univerzi v Cambridgeu, vendar formalnega študija ni dokončal.
Leta 1760 so ga izbrali za člana Kraljeve družb... | [
"Prejemniki Copleyjeve medalje",
"Odkritelji kemičnih elementov",
"Člani Kraljeve družbe",
"Angleški kemiki",
"Angleški fiziki",
"Angleški akademiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Henry_Cavendish | 228 | 0 |
376 | Johannes Kepler | Johannes Kepler [johánes képler], nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
1 Življenje in delo
Kepler je študiral teologijo in klasiko na Univerzi v Tübingenu. Tam je nanj v... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Predavatelji na Univerzi v Gradcu",
"Johannes Kepler",
"Člani Mersennovega kroga",
"Kopernikanski obrat",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Nemški univerzitetni učitelji",
"Diplomiranci Univerze v Tübingenu",
"Ljudje, po kateri... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Johannes_Kepler | 792 | 0 |
407 | Robert Grant Aitken | Robert Grant Aitken, ameriški astronom, * 31. december 1864, Jackson, Kalifornija, ZDA, † 29. oktober 1951, Berkeley, Kalifornija.
1 Življenje in delo
Aitken je deloval na Observatoriju Lick v Kaliforniji. Raziskoval je dvojne zvezde in jih odkril preko 3000. Leta 1932 je izdal velik katalog dvozvezdij. Predlagal je, d... | [
"Prejemniki medalje Bruceove",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Ameriški astronomi",
"Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Grant_Aitken | 100 | 0 |
387 | Hrvaščina | Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov. Sestavljajo ga tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakavsko. Standardna hrvaščina temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču. Uvedena je bila sredi 19. ... | [
"Jeziki Bosne in Hercegovine",
"Jeziki Hrvaške",
"Jeziki Madžarske",
"Jeziki Slovenije",
"Hrvaščina",
"Jeziki Srbije",
"Jeziki Avstrije",
"Jeziki Vojvodine",
"Jeziki Moliseja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrva%C5%A1%C4%8Dina | 71 | 0 |
395 | Jean-Felix Picard (astronom) | Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
1 Življenje in delo
Picard je bil Gassendijev pomočnik. 21. avgusta 1645 sta skupaj opazovala Sončev mrk. Od leta 1655 je bil Picard profesor astronomije na Francoskem kolegiju (''College de France... | [
"Francoski rimskokatoliški duhovniki",
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Umrli leta 1682",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Francoski akademiki",
"Predavatelji na Francoskem kolegiju",
"Rojeni leta 1620",
"Francoski astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jean-Felix_Picard_%28astronom%29 | 1,175 | 0 |
405 | Anders Jonas Ångström | Anders Jonas Ångström [ánders jónas òngstrem], švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Ångström velja za enega od utemeljiteljev spektroskopije.
1 Življenje in delo
Raziskoval je Sončev spekter in spektre kometov. Leta 1862 je dokazal, da Sončeva atmos... | [
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Švedski akademiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Anders Jonas Ångström",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Prejemniki Rumfordove medalje",
"Švedski astronomi",
"Diplomiranci Univerze v Uppsali",
"Švedski fiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Anders_Jonas_%C3%85ngstr%C3%B6m | 114 | 0 |
406 | Abdurahman Ali Sufi | Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (عبدالرحمن صوفی; na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
1 Življenje in delo
Živel je na dvoru emirja Adud ad-Daula v Isfahanu. Prevajal in izboljševal je grška astronomska ... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Umrli leta 986",
"Perzijski astronomi",
"Rojeni leta 903"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Abdurahman_Ali_Sufi | 231 | 0 |
348 | Klasična mehanika | Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije. Za klasično mehaniko velja princip determiniranosti, ki pravi, da se lahko predvidi, kako se bo telo gibalo v prihodnosti, če ... | [
"Klasična mehanika",
"Fizikalni koncepti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Klasi%C4%8Dna_mehanika | 1,236 | 0 |
394 | Lukrecij | Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi ''O naravi sveta'' (latinsko ''De Rerum Natura'') je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo. Pesnitev s... | [
"Metafiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Lukrecij | 2,288 | 0 |
411 | Charles Augustin de Coulomb | Charles Augustin de Coulomb [šárl ogistên de kulón], francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
1 Življenje in delo
Coulomb je novembra 1761 diplomiral na vojaški inženirski šoli v Mézièresu in dobil službo v francoski vojski. Med letoma 1764 in 1772 j... | [
"Diplomiranci Univerze v Parizu",
"Charles Augustin de Coulomb",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Francoski inženirji",
"Umrli leta 1806",
"Francoska revolucija",
"Francoski častniki",
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Francoski rimokatoličani",
"Francoski fiziki",
"Roje... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Augustin_de_Coulomb | 664 | 0 |
419 | Galilejeva transformacija | Galilejeva transformácija [galiléjeva ~] je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega. Galilejeva transformacija velja, dokler je hitrost drugega sistema glede na prv... | [
"Mehanika",
"Relativnost",
"Galileo Galilei"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Galilejeva_transformacija | 433 | 0 |
409 | Galileo Galilei | Galileo Galilei [galiléo galilêj] (Galileo Galilei), italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velj... | [
"Italijanski književniki v 17. stoletju",
"Astronomi v 17. stoletju",
"Italijanski matematiki v 17. stoletju",
"Italijanski matematiki",
"Balistiki",
"Italijanski filozofi v 17. stoletju",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Italijanski univerzitetni učitelji",
"Italijanski fiziki",... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Galileo_Galilei | 817 | 0 |
423 | Alhacen | Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (in latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
1 Življenje in delo
Al-Haitam je avtor prek 130 del iz matematike, astronomije, medicine, filozofije in drugih naravoslovnih ved. Kalif al-Hakim ga je povabil v Kairo. Pote... | [
"Optika",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Arabski matematiki",
"Arabski psihologi",
"Filozofi znanosti",
"Arabski astronomi",
"Arabski teologi",
"Arabski fiziki",
"Arabski optiki",
"Arabski anatomi",
"Srednjeveški filozofi",
"Islamski filozofi",
"Arabski filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Alhacen | 446 | 0 |
425 | Obhodni čas | Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom ''r''. Čas je enak:
:<math> t_{0} = {2\pi\over \omega} \!\, , </math>
če je ω njegova kotna hitrost. Enota je po navadi sekunda. Pri enakomernem kroženju je velikost krožilne hitrosti v tangentni smeri na kr... | [
"Astrodinamika",
"Nebesna mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Obhodni_%C4%8Das | 98 | 0 |
344 | Hitrost svetlobe | Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru. Navadno se jo označuje z malo črko ''c'' (iz latinščine celeritas – ''hitrost'').
1 Sodobna definicija
Vrednost hitrosti svetlobe v vakuumu je bila leta 1983 z definicijo ... | [
"Fizikalne konstante",
"Astronomske konstante"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Hitrost_svetlobe | 1,415 | 0 |
295 | Atom | Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz stare grščine: ἄτομος: átomos - ''nedeljiv'', iz a- - ''ne-'' + tomos - ''rez''. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, amp... | [
"Fizikalni koncepti",
"Kemija",
"Atomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Atom | 2,063 | 0 |
421 | Demokrit | Demókrit (text=Δημόκριτος), starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Demokrit je predsokratski starogrški filozof. V ožjem pogledu pa ga obravnavamo kot atomista skupaj s svojim učiteljem Levkipom. Atomisti so zaznavni svet skušali razložiti tako, kot se kaže ču... | [
"Grki v 4. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški učenjaki",
"Starogrški filozofi",
"Starogrški fiziki",
"Starogrški metafiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Demokrit | 834 | 0 |
410 | Coulombov zakon | Coulombov zákon [kulónov ~] je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo. Imenuje se po francoskem fiziku, inženirju in častniku Charlesu Augustinu de Coulombu, ki ga je leta 1783 s svojo torzijsko tehtnico prvi raziskoval in objavil. Odvisnost sile od razdalje je... | [
"1783 v znanosti",
"Fizikalni zakoni",
"Elektrika in magnetizem",
"Charles Augustin de Coulomb"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Coulombov_zakon | 787 | 0 |
427 | Mehanika tekočin | Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.
Mehaniko tekočin lahko razdelimo na premikanje tekočin, za katere lahko predvidevamo, da so nestisljive (tekočine, še posebej... | [
"Mehanika",
"Mehanika tekočin"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mehanika_teko%C4%8Din | 545 | 0 |
418 | Nihalo | Nihálo je telo, sposobno nihati. Poznamo več vrst nihal:
* Nihalo na vijačno vzmet ali vzmetno nihalo je drobna utež, obešena na vijačni vzmeti.
* Težno nihalo je utež, obešena na koncu toge ali raztegljive žice ali palice. Če ga dvignemo iz navpičnega položaja, se bo zanihalo nazaj in naprej pod vplivom težnosti okoli... | [
"Nihanje in valovanje",
"Nihala"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nihalo | 658 | 0 |
433 | Optika | Óptika (ὀπτική: óptiké - ''videz'', ''podoba'') je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Optiko navadno uporabljamo za opis vidne, infrardeče ali ultravijolične svetlobe. Ker pa je svetloba elektromagnetno valovanje, podobne pojave opazimo tudi pri re... | [
"Optika",
"Področja fizike"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Optika | 153 | 0 |
429 | Razpad alfa | Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz. helijevo jedro in ob tem preide v jedro, ki ima za 4 manjše masno število in za 2 manjše vrstno število. Zgled je razpad jedra urana-238:
:<sup>238</sup><sub>92</sub>U →<sup>234</sup><sub>90</sub>Th + <sup>4</sup><sub>2</sub>He
Pogostejši je... | [
"Jedro in osnovni delci",
"Helij",
"Radioaktivnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Razpad_alfa | 239 | 0 |
428 | Jedrski razpad | Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro. Ob razpadu nastanejo poleg novega jedra še razmeroma majhni delci, kot sta delec α ali β. Novo jedro je lahko v enem od vzbujenih stanj, ki ob prehodu v osnovno stanje izsev... | [
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jedrski_razpad | 232 | 0 |
424 | John Napier | John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
1 Naravni logaritmi
Napier je pri primerjavi aritmetičnega in geometričnega zaporedja prišel na misel, da izdela logaritemske razpredelnice za poe... | [
"Škotski matematiki",
"Rojeni leta 1550",
"John Napier",
"Umrli leta 1617",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Škotski teologi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/John_Napier | 612 | 0 |
99 | Seznam matematičnih vsebin | Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznam... | [
"Matematika",
"Seznami vsebin"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_matemati%C4%8Dnih_vsebin | 11,067 | 0 |
441 | Magdeburški polkrogli | Magdebúrški pólkrógli sta bili eno od najbolj zanimivih poskusov Otta von Guericka, s katerima je pokazal, kako močno ju drži skupaj zračni tlak, če je iz tesno prilegajočih se votlih polkrogel, s premerom malo čez 1 čevelj (~ 304,8 mm), izčrpal zrak. Poskus je pokazal državnemu zboru in cesarju leta 1657 v Regensburgu... | [
"Otto von Guericke",
"Fizikalni eksperimenti",
"Znanstveni inštrumenti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Magdebur%C5%A1ki_polkrogli | 66 | 0 |
426 | Willebrord Snell van Royen | Willebrord Snell van Royen (latinizirano ''Snellius''; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
1 Življenje in delo
Snell van Royen je študiral pravo na Univerzi v Leidnu. Okoli leta 1600 je potoval v več e... | [
"Nizozemski univerzitetni učitelji",
"Nizozemski astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Nizozemski fiziki",
"Nizozemski matematiki",
"Willebrord Snell van Royen",
"Predavatelji na Univerzi v Leidnu"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Willebrord_Snell_van_Royen | 374 | 0 |
416 | Taylorjeva vrsta | Taylorjeva vŕsta [téjlorjeva ~] v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije ''f'' določena na odprtem intervalu (''a''-''r'', ''a''+''r'') je potenčna vrsta:
:<math> \sum_{n=0}^{\infin} \frac{f^{(n)}(a)}{n!} (x-a)^{n} \!\, , </math>
kjer je ''n''! fakulteta ''n'' in ''f''<sup>(''n'')</s... | [
"Infinitezimalni račun",
"Matematične vrste",
"Matematična analiza"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Taylorjeva_vrsta | 729 | 0 |
431 | Razpad beta | Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta. V to skupino razpadov se uvršča razpade β<sup>+</sup>, β<sup>-</sup> in ujetje elektrona.
Energijski spekter delcev β je zvezen, njihova kinetična energija leži na intervalu od 0 do zgornje meje nekaj MeV.
Pri razpadu beta imamo tudi znači... | [
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Razpad_beta | 256 | 0 |
435 | Jedrska fizika | Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd. Fizika jedra je skušala značilnosti jedra razložiti z modeli, kot so kapljični model atomskega jedra ali lupinski model jedra.
Fizika jedra je postavila podlago za številne u... | [
"Jedrska fizika",
"Področja fizike",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jedrska_fizika | 350 | 0 |
437 | William Gilbert | William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.
1 Življenje in delo
Gilbert je raziskoval magnetizem in elektriko. Proučevanje magnetizma je posta... | [
"Angleški fiziki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Angleški zdravniki",
"Umrli leta 1603",
"Rojeni leta 1544",
"Angleški filozofi",
"Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/William_Gilbert | 416 | 0 |
412 | Elektrostatika | Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi. Elektrostatika spada v vejo fizike, ki se ukvarja z elektriko in magnetizmom.
1 Električna sila med nabojema
Silo med dvema točkastima nabojema podaja
Coulombov zakon. Absolutna vrednost sile je premo sorazmerna produktu obe... | [
"Elektrika in magnetizem"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektrostatika | 1,232 | 0 |
440 | Otto von Guericke | Otto von Guericke (izvirno črkovano ''Gericke''), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija
1 Življenje in delo
Guericke je bil od leta 1646 do 1676 magdeburški župan.
V tem času je ra... | [
"Nemški pravniki",
"Nemški fiziki",
"Nemški politiki",
"Nemški izumitelji",
"Univerza Otto von Guericke",
"Otto von Guericke",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Nemški naravoslovci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Otto_von_Guericke | 125 | 0 |
132 | Seznam fizikov | Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. matematiki, inženirji, elektrotehniki, izumitelji, kemiki, astronomi, kozmologi ipd.
0.1 A
* Ernst Karl Abbe (Nemčija, 1840 – 1905)
* Anatol... | [
"Seznami fizikov",
"Fiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_fizikov | 7,896 | 0.086 |
315 | Standardni model | Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov. Standardni model je teorija kvantnega polja, in je skladen tako s kvantno mehaniko kot s posebno teorijo relativnosti. Do zdaj skora... | [
"Jedro in osnovni delci",
"Standardni model"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Standardni_model | 1,732 | 0 |
452 | Anders Celsius | Anders Celsius (Celzij) [ánders célzijus], švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
1 Življenje in delo
Celsius je bil od leta 1730 delavec do 1744 profesor astronomije na Univerzi v Uppsali. Bil je tudi zaslužni predstojnik tamkajšnjega observatorija, ki ga je zgrad... | [
"Umrli leta 1744",
"Švedski astronomi",
"Švedski akademiki",
"Umrli za tuberkulozo",
"Švedski univerzitetni učitelji",
"Rojeni leta 1701",
"Diplomiranci Univerze v Uppsali",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Predavatelji na Univerzi v... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Anders_Celsius | 267 | 0 |
447 | Evangelista Torricelli | Evangelista Torricelli [evandželísta toričéli], italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
1 Življenje in delo
Torricelli je zgodaj izgubil očeta in se je izobraževal s pomočjo strica, kamaldulijskega meniha. Stric je mladega Torricellija leta 1624 vpisa... | [
"Italijanski fiziki",
"Italijanski matematiki",
"Člani Mersennovega kroga",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Predavatelji na Univerzi v Firencah",
"Italijanski univerzitetni učitelji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Evangelista_Torricelli | 344 | 0 |
444 | Christiaan Huygens | Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
1 Življenje in delo
Leta 1655 je Huygens odkril šesti, največji Saturnov satelit Titan. Leta 1656 je odkril Saturnov obroč in med prvimi opazoval tudi meglico v Orionu. Astronomsk... | [
"Nizozemski akademiki",
"Člani Francoske akademije znanosti",
"Nizozemski astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Nizozemski fiziki",
"Nizozemski matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Christiaan_Huygens | 1,029 | 0 |
445 | Robert Hooke | Robert Hooke [ròbert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
1 Življenje in delo
Leta 1653 si je Hooke zagotovil mesto na Univerzi v Oxfordu. Tam je bil na začetku od leta 1657 Boylov pomočnik in je zanj izdelal zračno razredčevalk... | [
"Angleški zdravniki",
"Angleški fiziki",
"Robert Hooke",
"Člani Kraljeve družbe",
"Angleški akademiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Hooke | 370 | 0 |
442 | Robert Boyle | Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Boylove raziskave imajo očitne alkimistične korenine, vendar se ga kljub temu uvršča med prve sodobne kemike, pionirje sodobnih... | [
"Filozofi znanosti",
"Robert Boyle",
"Angleški kemiki",
"Angleški akademiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Angleški fiziki",
"Člani Kraljeve družbe"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Boyle | 698 | 0 |
454 | Daniel Gabriel Fahrenheit | Daniel Gabriel Fahrenheit, poljsko-nemški fizik, * 24. maj 1686, Gdansk, Poljska, † 16. september 1736, Haag, Nizozemska.
Določil je Fahrenheitovo temperaturno lestvico, ki se še vedno uporablja v ZDA za vsakodnevno merjenje temperature. Namesto živega srebra je za termometer najprej uporabljal alkohol.
Leta 1724 so ga... | [
"Poljski akademiki",
"Poljski fiziki",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Nemški fiziki",
"Nemški akademiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Daniel_Gabriel_Fahrenheit | 50 | 0 |
458 | Magnus Nyrén | Magnus Olaf Nyrén [mágnus ólaf nirén], švedski astronom, * 21. februar 1837, Brunskog, Värmland, Švedska, † 16. januar 1921, Stockholm, Švedska.
1 Življenje in delo
Nyrén je leta 1869 doktoriral iz astronomije na Univerzi v Uppsali.
Do svoje upokojitve leta 1908 je štirideset let delal na Observatoriju Pulkovo pri Sank... | [
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Švedski akademiki",
"Švedski astronomi",
"Doktorirali na Univerzi v Uppsali"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Magnus_Nyr%C3%A9n | 67 | 0 |
460 | Kilometer | Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Enota se običajno uporablja za razdalje med kraji po večjem delu držav sveta, značilni izjemi sta Združeno kraljestvo in ZDA, kjer so v uporabi milje.
1 kilometer je enako:
:* 0,13477 ge... | [
"Izpeljane enote SI",
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kilometer | 64 | 0 |
456 | Amedeo Avogadro | Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Med najpomembnejša odkritja Amedea Avogadra spada po njem imenovan Avogadrov zakon: ''Pri enaki temperaturi in pri enakem tlaku imajo v enakih pros... | [
"Italijanski fiziki",
"Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina",
"Italijanski plemiči",
"Italijanski kemiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Amedeo Avogadro",
"Ljudje, po katerih so poimenovali mineral"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Amedeo_Avogadro | 80 | 0 |
451 | Časovni pregled tehnike merjenja časa | Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa
* 742 pr. n. št. – Prvič je bila zapisana omemba sončne ure.
* 300 pr. n. št. – Arhimed je uporabljal zobnike za prenos moči.
* 270 pr. n. št. – Ktezibij iz Aleksandrije je izdelal izboljšano in priljubljeno vodno uro, klepsidro.
* ~50 pr. n. št. – Andronik Kirški je zgradi... | [
"Časovnice za tehniko",
"Merjenje časa"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Casovni_pregled_tehnike_merjenja_%C4%8Dasa | 550 | 0 |
465 | Ksenofan | Ksenofán (Ξενοφάνης ὁ Κολοφώνιος: Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št. , Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št.
Ksenofan je bil klatež. Pobegnil je pred Perzijci, kot Pitagora iz Jonije v južno Italijo v mesto Eleja. V teoretična razmišljanja je uvedel tri pome... | [
"Starogrški pesniki",
"Starogrški metafiziki",
"Starogrški filozofi",
"Grki v 5. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški satiriki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ksenofan | 334 | 0 |
59 | Seznam jezikovnih družin in jezikov | Ta članek je seznam vseh jezikov. Jeziki so razporejeni glede na to, koliko so si med seboj sorodni oz. po genealoškem drevesu. Ker se jezikom ne da točno določiti od kod izvira in kateri so njegovi najbližji sorodni jeziki, se lahko podatki od vira do vira razlikujejo. Na tem seznamu so jeziki razporejeni, kot so v .
... | [
"Jeziki",
"Jezikoslovni seznami"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_jezikovnih_dru%C5%BEin_in_jezikov | 2,675 | 0 |
191 | Mersennovo število | Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike:
:<math> M_{n} \equiv 2^{n} - 1, \qquad ( n > 0 ) \!\, . </math>
Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila. Mersennova praštevila so v tesni povezavi s popolnimi števili. Trenutno ( ) je po vrsti znanih 44 Merse... | [
"Razredi praštevil",
"Nerešeni matematični problemi",
"Celoštevilska zaporedja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mersennovo_%C5%A1tevilo | 1,490 | 0 |
455 | Alessandro Volta | Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta [alesándro džuzépe anastázio vólta], italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
1 Življenje in delo
Volta se je rodil kot sedmi otrok v bogati družini. Kot otrok se je počasi razvijal (menda se je pravilno naučil g... | [
"Italijanski plemiči",
"Alessandro Volta",
"Italijanski fiziki",
"Prejemniki Copleyjeve medalje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Alessandro_Volta | 400 | 0 |
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.