id stringlengths 1 6 | title stringlengths 1 239 | text stringlengths 140 2M | subject listlengths 0 66 | url stringlengths 31 299 | word_count int64 31 350k | cyrillic float64 0 0.87 |
|---|---|---|---|---|---|---|
114 | Ernst Karl Abbe | Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Abbe je skupaj s Friedrichom Ottom Schottom in Carlom Zeissom postavil temelje sodobne optike. Z znanstvenim delom v optiki je omogočil razcvet ... | [
"Nemški akademiki",
"Člani Pruske akademije znanosti",
"Nemški fiziki",
"Mikroskopija",
"Steklo",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Predavatelji na Univerzi v Jeni",
"Doktorirali na Univerzi v Jeni",
"Diplomiranci Univerze v Göttingenu",
"Nemški optiki",
"Ernst Karl Abbe",
"... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ernst_Karl_Abbe | 994 | 0 |
133 | Fizika | Fízika (φυσική (ἐπιστήμη): phusikḗ (epistḗmē) – ''poznavanje narave'', φύσις: phúsis – ''narava'') je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila. V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevan... | [
"Naravoslovje",
"Izposojenke iz grščine",
"Fizika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fizika | 1,504 | 0 |
198 | Navor | Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka ''M'') je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa. Enaka je produktu sile in razdalje premice sile od osi.
Matematično je navor vektorska količina, ki se jo izračuna kot vektorski produkt med ročico r, to j... | [
"Motorji",
"Fizikalni koncepti",
"Vrtenje",
"Fizikalne sile",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Navor | 442 | 0 |
200 | Nikomah | Nikomah [nikómah] (Νικόμαχος ὁ Γερασένος: Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.
1 Življenje in delo
Nikomah je bil novopitagorejec. V svoji filozofiji števil je zastopal zamisel vnaprejšnjega (apriornega) obstoja števil v duhu stvar... | [
"Rimski filozofi",
"Grški matematiki",
"Pitagorejci",
"Grki v 2. stoletju",
"Grki v 1. stoletju n. št.",
"Grški filozofi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nikomah | 157 | 0 |
195 | Seznam ljudstev | Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Na spodnjem abecednem seznamu so samo ljudstva, ki živijo v sedanjem času. Kaldejcev in Keltov, na primer, ni na njem, Maji pa so. Za ta ljudstva glej seznam starodavnih ljudstev.
1 A
Abhazijci -
Adigejci - glej... | [
"Seznami",
"Ljudstva"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ljudstev | 320 | 0 |
197 | Naburimani | Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
1 Življenje in delo
Naburimani je živel okoli leta 491 pr. n. št. v Babiloniji. Je najstarejši kaldejski astronom znan po imenu. Starogrški viri ga navajajo kot Ναβουριανός: Nabourianos, latinski pa Naburianus. Bil j... | [
"Kaldejski astronomi",
"Rojeni leta 540 pr. n. št.",
"Umrli leta 460 pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Naburimani | 465 | 0 |
164 | Sekunda | Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja. Sekunda je šestdesetina minute, ki je šestdesetina ure, torej je seku... | [
"Osnovne enote SI",
"Enote za čas"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sekunda | 1,424 | 0 |
189 | Polgrupa | Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa ''S'' = {''a'', ''b'', ...} je v matematiki par (''S'', *), kjer je ''S'' množica in * asociativna dvočlena operacija na ''S'': ''S''×''S''→''S'' in, ki vsakemu urejenemu paru (''a'', ''b'') <math>\in</math>''S'' priredi natanko en element ''a'' * ''b''<math>\in</math>''S''. Opera... | [
"Algebrske strukture"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Polgrupa | 682 | 0 |
199 | Niels Henrik Abel | Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
1 Življenje
Abelovo življenje se je začelo in končalo z revščino. Bil je sin norveškega vaškega duhovnika. Njegov oče, Søren Georg Abel, je imel diplomo iz teolo... | [
"Niels Henrik Abel",
"Norveški matematiki",
"Umrli za tuberkulozo",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Diplomiranci Univerze v Oslu",
"Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Niels_Henrik_Abel | 1,085 | 0 |
203 | Paul Adrien Maurice Dirac | Paul Adrien Maurice Dirac [pól êjdrijen morís dirék], FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
1 Življenje in delo
Dirac je leta 1928 delal na Paulijevem delu o nerelativističnih spinskih sestavih in pri tem izpeljal D... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado",
"Lucasovi profesorji matematike",
"Člani Kraljeve družbe",
"Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva",
"Prejemniki Copleyjeve medalje",
"Britanski akademiki",
"Člani Madžarske akademije znanosti",
"Nobelovi nagrajenci za fiziko",
"Britanski fiziki",
... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Paul_Adrien_Maurice_Dirac | 251 | 0 |
210 | Prafaktor | Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Praštevilo ''p'' ima točno en pravi delitelj (1) in en prafaktor (število ''p'' samo), sestavljeno število pa ima več r... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Prafaktor | 173 | 0 |
209 | Posebna teorija relativnosti | Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja. Leta 1905 jo je razvil Albert Einstein. Pred tem je v fiziki prevladovalo mnenje, da so fizikalne količine kot hitrost ali sila absolutne in neodvisne od opazovalca oziroma opazo... | [
"Fizikalne teorije",
"Posebna teorija relativnosti",
"1905 v znanosti",
"Albert Einstein"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebna_teorija_relativnosti | 246 | 0 |
214 | Predpone SI | Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI. Uporabne so kot okrajšava za izražanje vrednosti, ki so bodisi dosti večje, bodisi dosti manjše od osnovne enote.
Primer: enota kilometer je sestavljena iz predpone ''kilo-'' in osnovne eno... | [
"Predpone SI",
"Meroslovje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Predpone_SI | 145 | 0 |
206 | Podmnožica | ''Podmnožica ''X''⊆''Y'' v Eulerjevem diagramu
Podmnožica ali delna množica množice <math>Y</math> je v matematiki množica <math>X</math>, če so vsi elementi <math>X</math> tudi v <math>Y</math>. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo <math> X \subseteq Y </math>. Ali drugače, <math> X \subseteq Y </math> tedaj in le... | [
"Teorija množic",
"Relacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Podmno%C5%BEica | 339 | 0 |
150 | Janez Strnad | Janez Strnad [jánez strnád], slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
1 Življenje in delo
Strnad je od leta 1961 poučeval uvodna poglavja iz fizike na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT... | [
"Levstikovi nagrajenci",
"Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani",
"Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani",
"Slo... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Strnad | 1,700 | 0 |
73 | Astronomija | Astronomíja (nómos – dobesedno ''zakon o zvezdah'') ali zvezdoslôvje je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite (trabanti, sateliti, lune ali ... | [
"Vede",
"Astronomija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomija | 3,140 | 0 |
215 | Preslikava | Preslikáva množice ''A'' v množico ''B'' je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice ''A'' priredi ustrezni element množice ''B''.
Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo ''podatki'', ''praslike'' ali ''originali''. Iz njih sestavljeno množico imenujemo ''originalna množica'', ''definicijsko območje pres... | [
"Matematika",
"Funkcije in preslikave"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Preslikava | 263 | 0 |
211 | Praštevilo | Práštevílo je naravno število ''n'' > 1, ki ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor. Pri tem je 1 edini ''pravi delitelj'' tega števila. Po definiciji število 1 ne more biti praštevilo, saj sta tukaj oba 'njegova' pozitivna delitelja v bistvu enaka (faktor in prafaktor... | [
"Praštevila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pra%C5%A1tevilo | 461 | 0 |
219 | Racionalno število | Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil. Racionalna števila so predstavljena z ulomki oblike ''a''/''b'', kjer je ''b'' različen od nič. Racionalna števila lahko seštevamo, odštevamo, množimo in delimo s pravili za računanje z ulomki.
Vsako... | [
"Elementarna matematika",
"Algebrska števila",
"Ulomki",
"Teorija polja",
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Racionalno_%C5%A1tevilo | 126 | 0 |
222 | Relacija ekvipolence | Relacija ekvipolence v matematiki je relacija ~ med enako močnima množicama ''A'' in ''B''. Ta relacija je tudi ekvivalenčna relacija, saj veljajo za poljubne množice ''A'', ''B'' in ''C'' lastnosti:
#''A'' ~ ''A'' (Zakon o povratnosti (refleksivnosti).
# Iz ''A'' ~ ''B'' sledi ''B'' ~ ''A'' (Zakon o vzajemnosti (simet... | [
"Relacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Relacija_ekvipolence | 58 | 0 |
173 | Periodni sistem elementov | Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih. V sedmih vrsticah tabele, imenovanih periode, so v splošnem na levi strani kovine, na desni pa nekovine. Stolpci, i... | [
"Dimitrij Ivanovič Mendelejev",
"Periodni sistem elementov",
"Klasifikacijski sistemi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Periodni_sistem_elementov | 2,815 | 0 |
223 | Relacija enakosti | Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom = (''enačaj'').
Enakost je izpolnjena samo, če je na levi in desni strani enačaja isti element. Posplošitev relacije enakosti je ''enakovrednost'' - v tem primeru enačaj velja, če je vrednost na levi in desni strani enaka (npr. če sta na levi in desni ... | [
"Relacije",
"Elementarna aritmetika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Relacija_enakosti | 66 | 0 |
216 | Prijateljsko število | Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu. Prvi takšen par je 220 in 284. Množica pravih deliteljev števila 220 je {1, 2, 4, 5, 10, 11, 20, 22, 44, 55, 110}, njihova vsota pa je enaka 284. Množica pravih deliteljev števila 284 je {1, 2, 4,... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Prijateljsko_%C5%A1tevilo | 806 | 0 |
226 | Sestavljeno število | Sestavljeno število je v matematiki naravno število ''n'' > 1, ki ni praštevilo. Vsako sestavljeno število ima več različnih pravih deliteljev in hkrati več različnih ali enakih prafaktorjev. Število 1 po definiciji ni ne sestavljeno število in ne praštevilo, in zato nima prafaktorjev. Celo število 14 je na primer sest... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sestavljeno_%C5%A1tevilo | 458 | 0 |
224 | Relacija urejenosti | Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici ''A'', če veljata za poljubne elemente ''a'', ''b'' in ''c'' množice lastnosti:
# Iz ''a'' ≤ ''b'' in ''b'' ≤ ''c'' sledi ''a'' ≤ ''c'' (tranzitivnost).
# Iz ''a'' ≤ ''b'' in ''b'' ≤ ''a'' sledi ''a'' = ''b'' (antisimetričnost).
# Velja ''a'' ≤ ''b'' ali... | [
"Relacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Relacija_urejenosti | 191 | 0 |
204 | Pi | :''Za grško črko Π π glej: Pi (črka)''
dvojiško
desetiško
dvanajstiško
šestnajstiško
šestdesetiško, 3; 08, 29, 44, 00, 47, 25, 53, 07, ...
verižni ulomek, <math> [3; 7, 15, 1, 292, \cdots] </math>Verižni ulomek <math> \pi \!\, </math> je neperiodičen.
Število pi (označeno z malo grško črko ''π'') je matematična konstan... | [
"Matematične konstante",
"Pi",
"Transcendentna števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pi | 1,088 | 0 |
231 | Statistična fizika | Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Statistična fizika lahko s statističnimi postopki opiše širok izbor področij, ki se sama po sebi kažejo s precejšnjo mero verjetnosti. Obravnava nekatere primere v kvantni fiziki kot so jedrske reakcije in ... | [
"Področja fizike",
"Statistika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_fizika | 270 | 0 |
220 | Realno število | Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici. Sam izraz »realno število« je retronim, skovan kot odgovor na »imaginarno število«.
Realna števila so lahko racionalna ali iracionalna; algebrska ali transcendentna; ter pozitivna, negativna ali enaka nič.
Množic... | [
"Elementarna matematika",
"Realna algebrska geometrija",
"Teorija števil",
"Realna števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Realno_%C5%A1tevilo | 512 | 0 |
234 | Obseg algebrskih števil | Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil <math>\mathbb{Q}</math>. Takšen obseg je obseg, ki vsebuje <math>\mathbb{Q}</math>, in ima kot vektorski prostor nad <math>\mathbb{... | [
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Obseg_algebrskih_%C5%A1tevil | 63 | 0 |
227 | Seznam matematičnih funkcij | Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime. Spodaj je seznam tistih člankov, ki podrobneje opisujejo takšne funkcije.
1 Elementarne funkcije
1.1 Osnovne funkcije
* absolutna vrednost: predznak danega števila.
* konstantna funkcija: vrednost funkcij... | [
"Matematični seznami",
"Funkcije in preslikave"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_matemati%C4%8Dnih_funkcij | 543 | 0 |
230 | Splošna teorija relativnosti | Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško ''GR'') je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein. Splošna teorija relativnosti razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostora-časa.
Gre za posplošitev Einsteinove posebne ... | [
"1916 v znanosti",
"Albert Einstein",
"1915 v znanosti",
"Fizikalni koncepti",
"Splošna področja fizike",
"Splošna teorija relativnosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Splo%C5%A1na_teorija_relativnosti | 430 | 0 |
237 | Tabit ibn Kora | Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak). V latinščini je bil znan pod imenom ''Tebit''.
1 Življenje in delo
Tabit je na predlog Mohameda ibn Muse ibn Šakira odšel študir... | [
"Umrli leta 901",
"Arabski astronomi",
"Arabski matematiki",
"Rojeni leta 826",
"Arabski zdravniki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tabit_ibn_Kora | 413 | 0 |
208 | Popolno število | Popolno število je v matematiki pozitivno celo število ''n'', za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka:
:<math> \sigma^{\star} (n) =n \!\, , </math>
oziroma vsota deliteljev:
:<math> \sigma (n) = 2n \!\, . </math>
Pravi delitelji števila ''n'' ne vsebujejo.
6 je najmanjše popolno število, saj je 6 = 1 + ... | [
"Funkcija deliteljev",
"Nerešeni matematični problemi",
"Celoštevilska zaporedja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Popolno_%C5%A1tevilo | 989 | 0 |
238 | Tales | Táles (Θαλῆς ὁ Μιλήσιος: Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
1 Življenje in delo
Tales je bil Pitagorov sodobnik. Velja za ustanovitelja grške filozofije, znanosti in matematike. Tradicija Talesa prišteva med sede... | [
"Tales",
"Grki v 6. stoletju pr. n. št.",
"Starogrški metafiziki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tales | 516 | 0 |
221 | Relacija | Relacija je matematično orodje, s katerim opišemo odnos med elementi množic. V matematiki se z relacijami srečujemo pogosto, pri čemer so primeri relacij: enakost (<math>=</math>), relacija "manjše ali enako" (<math>\le</math>), inkluzija množic (<math>\subseteq</math>) in deljivost števil (<math>|</math>). Slednji pri... | [
"Teorija množic",
"Relacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Relacija | 808 | 0 |
172 | Kemija | Kemija (koptsko/egipčansko kēme - ''(črna) zemlja'', grško χημεία: himia - ''umetnost (predelave) kovin'', arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - ''umetnost pretvarjanja'') je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Kemija je tudi fizikalna znanost, ki ... | [
"Kemija",
"Naravoslovje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kemija | 4,129 | 0 |
240 | Théophile Ernest de Donder | Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.
De Donder je doktoriral leta 1899 iz fizike in matematike na Univerzi v Bruslju. Od leta 1911 do 1942 je bil profesor matematične fizike na isti univerzi. Leta 1929 je postal član Belgijske kraljeve a... | [
"Belgijski akademiki",
"Belgijski matematiki",
"Člani Belgijske kraljeve akademije",
"Belgijski fiziki",
"Predavatelji na Univerzi v Bruslju"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Th%C3%A9ophile_Ernest_de_Donder | 94 | 0 |
243 | Urejenost | Urejenost je lastnost množic, v katerih je določena kakšna relacija urejenosti, na primer <. Urejena je, na primer, množica naravnih števil {0|, 1, 2, 3, 4, 5, 6, ...}. Za njene tri poljubne elemente ''a'', ''b'' in ''c'' velja:
# Relacije ''a'' < ''b'', ''a'' = ''b'' in ''a'' > ''b'' sestavljajo popolno disjunkcijo, k... | [
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Urejenost | 54 | 0 |
245 | Žores Ivanovič Alfjorov | Žores Ivanovič Alfjorov (tudi /nepravilno/ Alferov; Жорес Иванович Алфёров/Алферов; belorusko Жарэс Іва́навіч Алфёраў), ruski fizik beloruskega rodu, * 15. marec 1930, Vitebsk, Sovjetska zveza (sedaj Belorusija), † 2. marec 2019.
Alfjorov je leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj s Kroemerjem in Kilbyjem. O... | [
"Nosilci reda oktobrske revolucije",
"Leninovi nagrajenci",
"Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze",
"Člani Državne Dume Ruske federacije",
"Člani Kongresa ljudskih poslancev Sovjetske zveze",
"Nosilci reda simbola časti",
"Demidovi nagrajenci",
"Ruski fiziki",
"Člani Nacionalne akademije znano... | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDores_Ivanovi%C4%8D_Alfjorov | 68 | 0.133 |
242 | Urejeni par | Urejên pár je v matematiki dvojica (''x'', ''y''), v kateri je ''x'' na prvem in ''y'' na drugem mestu. Razločevati moramo para (''x'', ''y'') in (''y'', ''x''). V teoriji množic predstavimo urejen par (''x'',''y'') z množico {''x'', {''x'', ''y''. Urejene pare lahko definiramo tudi z naslednjimi aksiomi:
* iz poljubni... | [
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Urejeni_par | 203 | 0 |
247 | Walter Sydney Adams | Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
1 Življenje in delo
Od leta 1901 je Adams deloval na Observatoriju Yerkes v Williams Bayju v Wisconsinu, leta 1904 pa je prešel na Observatorij Mt. Wilson nedaleč od Pasadene,... | [
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Prejemniki medalje Bruceove",
"Ameriški astronomi",
"Ameriški akademiki",
"Prejemniki Medalje Henryja Draperja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Walter_Sydney_Adams | 190 | 0 |
218 | Ptolemaj | Klavdij Ptolemaj [kláu̯di ptolemáj] (Κλαύδιος Πτολεμαῖος, Claudius Ptolemaeus), starogrški ali egipčanski astronom, astrolog, matematik, geograf in fizik, * okoli 85, mogoče Ptolemais Hermia, Tebaida, Egipt, † okoli 170, mogoče Aleksandrija.
1 Življenje in delo
O njegovem življenju ne vemo tako rekoč nič. Ugotovljeno j... | [
"Starogrški matematiki",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu",
"Rimljani v 2. stoletju",
"Starogrški astrologi",
"Starogrški astronomi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Rimljani v 1. stoletju",
"Starogrški fiziki",
"Starogrški geografi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptolemaj | 2,667 | 0 |
163 | Kilogram | Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C. Je edina osnovna enota s predpono ''kilo''. Hkrati je osnova (t. i. primarni standard) za definicijo večine drugih tradicionalnih enot za maso na svetu.
Zgodovinsko so kilog... | [
"Osnovne enote SI",
"Enote za maso"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kilogram | 3,279 | 0 |
249 | Zelo sestavljeno število | Zelo sestavljeno število je celo število ''n'', ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega. Prva zelo sestavljena števila so :
: 1, 2, 4, 6, 12, 24, 36 48, 60, 120, 180, 240, 360, 720, 840, 1260, 1680, 2520, 5040, 7560, 10080, ...
s pripadajočim številom deliteljev :
: 1, 2, 3... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Zelo_sestavljeno_%C5%A1tevilo | 316 | 0 |
253 | Vede o Zemlji | Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej. Te vede so geologija, geofizika, meteorologija, fizikalna geografija v nasprotju z geomorfologijo, pedologijo, mineralogijo, paleontologijo (tudi paleobiologija), sedimentologijo, geodezijo in drugimi v... | [
"Vede o Zemlji",
"Vede"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vede_o_Zemlji | 106 | 0 |
257 | James Dwight Dana | James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.
1 Življenje in delo
Dana je diplomiral leta 1833 na Kolidžu Yale v New Havenu, Connecticut. Leta 1836 je postal asistent za kemijo na Univerzi Yale.
Njegovo del... | [
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Predavatelji na Univerzi Yale",
"Ameriški mineralogi",
"Prejemniki Copleyjeve medalje",
"Ameriški geologi",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Ameriški zoologi",
"Člani Madžarske akademije znanosti",
"Ameriški akademiki",
"Ameriški naravoslovci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/James_Dwight_Dana | 265 | 0 |
235 | Število praštevil | Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila <math>x\, </math>, ki se jo označi s <math>\pi (x)\, </math>, in da število praštevil, ki ne presegajo <math>x\, </math>. Po navadi se namesto realnega števila vzame pozitivno celo število <math>n\, </math>.... | [
"Analitična teorija števil",
"Aritmetične funkcije",
"Praštevila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tevilo_pra%C5%A1tevil | 1,037 | 0 |
246 | Vladimir Aleksandrovič Fok | Vladimir Aleksandrovič Fok [vládimir aleksándrovič fók] (Влади́мир Алекса́ндрович Фок, večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
1 Življenje in delo
Njegov oč... | [
"Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu",
"Ruski častniki",
"Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike",
"Veterani prve svetovne vojne",
"Stalinovi nagrajenci",
"Ruski matematiki",
"Člani Sovjetske akademije znanosti",
"Heroji socialističnega dela",
"Ruski univerzitetni uči... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Aleksandrovi%C4%8D_Fok | 745 | 0.097 |
260 | Joseph Remy Leopold Delboeuf | Joseph Remy Leopold Delboeuf, belgijski filozof in psiholog, * 1831, † 1896.
Delboueuf je proučeval gnoseološki problem (''Essai de logique scientifique'', 1865), potem pa preko eksperimentalne psihologije področje občutljivosti. Zanimal se je za hipnotizem.
1 Dela
*''De la psychologie comme science naturelle, son pres... | [
"Umrli leta 1896",
"Filozofi 20. stoletja",
"Belgijski psihologi",
"Belgijski filozofi",
"Rojeni leta 1831"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Joseph_Remy_Leopold_Delboeuf | 53 | 0 |
259 | Gödlovo število | Gödlova števila so v formalni teoriji števil oblika kodiranega logičnega stavka. Funkcija priredi vsakemu simbolu ali enačbi nekega formalnega jezika natančno določeno naravno število. Takšna števila je prvi uporabil Kurt Gödel pri dokazu svojega izreka o nepopolnosti.
Logični simboli, Števila 1:12
Predloženi simboli, ... | [
"Števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/G%C3%B6dlovo_%C5%A1tevilo | 78 | 0 |
248 | Zaporedje | Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element <math>a_0</math> prvi, en element <math>a_1</math> drugi, en element <math>a_3</math> itd. in lahko za vsak element množice določimo, na katerem mestu zaporedja stoji. Zaporedja kakor množice vsebujejo elem... | [
"Matematika",
"Zaporedja"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Zaporedje | 614 | 0 |
263 | Sleng računalnikarjev | Seznam slenga računalnikarjev.
* avatar, avatarka
* črv
* downloadanje
* uploadanje
* dvoklik
* freeware
* heker
* hrošč ali bug
* Linux
* miš
* miška
* namizje
* natlačenka
* Okna
* patch
* PC
* plotanje
* printanje
* Quaker
* računalniški guru
* noob
* sesutje
* freeze
* tipkovnica
* tlačenka
* virus
* zgoščenka | [
"Računalniški humor",
"Računalniški poklici",
"Sleng"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sleng_ra%C4%8Dunalnikarjev | 34 | 0 |
265 | Kovinski vodik | Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku. Pri tem se izvrši fazna sprememba. Kovinski vodik je primer degenerirane snovi. Sestavlja ga mreža atomskih jeder (protonov) z razdaljami, ki so precej manjše kot Bohrov polmer in skoraj primerljive z elektronskimi valovnimi dolžinami. Elektroni so... | [
"Vodik"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kovinski_vodik | 68 | 0 |
258 | Julius Wilhelm Richard Dedekind | Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
1 Življenje in delo
Dedekind je bil najbližji Kummerjev naslednik v aritmetiki in je postal živa legenda svojega časa. Bil je najmlajši od štirih otrok Juliusa Levina Ulricha Dedekinda. Kasneje ... | [
"Nemški logiki",
"Nemški univerzitetni učitelji",
"Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu",
"Predavatelji na Univerzi v Göttingenu",
"Diplomiranci Univerze v Göttingenu",
"Nemški matematiki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Julius_Wilhelm_Richard_Dedekind | 776 | 0 |
269 | Velika rdeča pega | Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja. Traja že vsaj 300 let. Nevihta je dovolj velika, da jo lahko vidimo z daljnogledi na Zemlji.
Prva sta jo opazovala Cassini ali Hooke okoli leta 1665. Pika je rdeča, ker vsebuje z metanom bogate pline rde... | [
"Jupiter"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_rde%C4%8Da_pega | 269 | 0 |
261 | Augustus De Morgan | Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
1 Življenje in delo
Najpomembnejši so njegovi prispevki s področij matematične logike in algebre. Napisal je mnogo učbenikov in člankov o analizi in... | [
"Filozofi 19. stoletja",
"Škotski matematiki",
"Škotski logiki",
"Umrli leta 1871",
"Rojeni leta 1806",
"Predavatelji na Univerzi v Londonu",
"Škotski univerzitetni učitelji",
"Škotski filozofi",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Augustus_De_Morgan | 194 | 0 |
190 | Matematična konstanta | Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti. Tako je konstanta nasprotje spremenljivki. Matematične konstante so z razliko od fizikalnih določene neodvisno od katerekoli fizikalne meritve.
1 Razpredelnica nekaterih izbranih matematičnih konstant
Uporabljene kratice:
:''I'' - iraciona... | [
"Matematične konstante"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Matemati%C4%8Dna_konstanta | 428 | 0 |
256 | Pafnuti Lvovič Čebišov | Pafnuti Lvovič Čebišov [pafnúti lvôvič čebíšov] (Пафну́тий Льво́вич Чебышёв), ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
1 Življenje in delo
Pafnuti Čebišov (ali tudi Pafnucij Čebišev) je im... | [
"Ruski mehaniki",
"Ruski matematiki",
"Diplomiranci Državne univerze v Moskvi",
"Člani Ruske akademije znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Tuji člani Kraljeve družbe",
"Ruski akademiki",
"Balistiki",
"Demidovi nagrajenci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pafnuti_Lvovi%C4%8D_%C4%8Cebi%C5%A1ov | 364 | 0.03 |
272 | Popolni kvadrat | Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena:
* pozitivno celo število, ki je kvadrat kakšnega drugega celega števila in se ga lahko zapiše v obliki ''n''<sup>2</sup> za poljuben celoštevilski ''n''. (Glej kvadratno število).
* algebrski izraz, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat nekega drugega izraza, na primer ''a''<sup... | [
"Algebra"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Popolni_kvadrat | 65 | 0 |
274 | Števka | Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. S pomočjo števk tvorimo števila, podobno kot s črkami tvorimo besede.
Števke uporabljamo za predstavitev in zapis celih števil ali realnih števil v pozicijskem številskem sestavu z mestnimi vrednostmi.
Prim... | [
"Števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tevka | 199 | 0 |
275 | Eulerjeva enakost štirih kvadratov | Eulerjeva enákost štírih kvadrátov [òjlerjeva ~] v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov. Bolj natančno:
:<math>(a_1^2+a_2^2+a_3^2+a_4^2)(b_1^2+b_2^2+b_3^2+b_4^2) \!\, </math>:<math>=(a_1 b_1-a_2 b_2 - a_3 b_3 - a_4 b_4)^2 + (a_1... | [
"Leonhard Euler",
"Kvadrati v teoriji števil",
"1750 v znanosti",
"Analitična teorija števil",
"Matematične enakosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Eulerjeva_enakost_%C5%A1tirih_kvadratov | 144 | 0 |
267 | Okcitanščina | name=Okcitanščina n°10, December 2007.
|familycolor=Indo-European
|fam2=italski
|fam3=romanski
|fam4=zahodnoromanski
|fam5=galoromanski
|fam6=okcitaloromanski
|ancestor=
|nation=
|agency=Conselh de la Lenga Occitana/CLO; tudi: Congrès Permanent de la Lenga Occitana
|iso1=oc
|iso2=oci
|iso3=oci
|glotto=occi1239
|glottor... | [
"Jeziki Piemonta",
"Jeziki Francije",
"Jeziki Španije",
"Okcitanščina"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Okcitan%C5%A1%C4%8Dina | 344 | 0 |
277 | Aksiom | Aksióm (ἀξίωμα: axíoma − ''trditev'', ''teza'') označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja. Po tradicionalnem razumevanju, ki izhaja od Aristotla, aksiomi ne potrebujejo dokazov, saj je njihova resničnost neposredno razvidna. Po Kantov... | [
"Matematična logika",
"Aksiomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aksiom | 239 | 0 |
162 | Meter | Méter (simbol m fra. mètre) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde. Kot pri ostalih enotah SI skrbi za mednarodno skladnost določanja magnitude metra Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM), ki podaja priporočila za ''praktično realizacijo'' definicije metr... | [
"Enote za dolžino",
"Osnovne enote SI"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Meter | 2,647 | 0 |
279 | Žiroskop | Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki. Giroskop je simetrična vrtavka obešena v kardanski sklop. Simetrična vrtavka je rotacijsko simetrično togo telo, ki se giblje okrog nepremičnega osišča (se vrti okrog nepomične točke). Pri tem s... | [
"1852 v znanosti",
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDiroskop | 734 | 0 |
273 | Deljivost brez kvadrata | Celo število ''n'' je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1. Število 10 je na primer deljivo brez kvadrata 10 = 2 · 5, 20 pa ni, saj je deljivo s <math>4 = 2^{2}</math>. Prva števila, deljiva brez kvadrata, so :
: 1, 2, 3, 5, 6, 7, 10, 11, 13, 14, 15, ... | [
"Celoštevilska zaporedja",
"Kvadrati v teoriji števil",
"Teorija števil",
"Paul Erdős"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Deljivost_brez_kvadrata | 671 | 0 |
282 | Jack St. Clair Kilby | Jack St. Clair Kilby, ameriški elektrotehnik in izumitelj, nobelovec, * 8. november 1923, Jefferson City, Misuri, ZDA, † 20. junij 2005, Dallas, Teksas, ZDA.
Jack Kilby je znan predvsem kot (so)izumitelj integriranega vezja leta 1958 v podjetju Texas Instruments. Bolj ali manj sočasno in neodvisno od njega je integrira... | [
"Nobelovi nagrajenci za fiziko",
"Ameriški inženirji elektrotehnike",
"Predavatelji na Univerzi Teksas A&M",
"Ameriški izumitelji",
"Ameriški univerzitetni učitelji",
"Diplomiranci Univerze Illinoisa v Urbani in Champaignu",
"Prejemniki nacionalne medalje znanosti",
"Texas Instruments"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jack_St._Clair_Kilby | 175 | 0 |
285 | Nevtron | Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10<sup>-27</sup> kg. Nevtroni skupaj s protoni sestavljajo atomska jedra, izjema je le jedro najpogostejšega izotopa vodika <sup>1</sup>H, ki ga sestavlja en sam proton, zato protone in nevtrone skupno imenujemo nukleoni. Jedra z enakim številom nevtronov se ime... | [
"Nevtron",
"Barioni",
"Nukleoni",
"Hadroni",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevtron | 108 | 0 |
271 | Teserakt | Teserakt 8-celica 4-kocka
Schleglov diagram
vrsta, pravilni polihoron
družina, hiperkocka
celice, 8 (4.4.4)
stranske ploskve na stran, 24 {4}
robovi, 32
oglišča, 16
slika oglišč, (3.3.3)
Schläflijevi simboli, {4,3,3}{4,3}x{}{4}x{4}{4}x{}x{}{}x{}x{}x{}
Coxeter-Dinkinovi diagrami,
simetrična skupina, B<sub>4</sub>, [3,3,... | [
"Algebrska topologija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Teserakt | 565 | 0 |
286 | Proton | Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10<sup>-27</sup> kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10<sup>-19</sup> As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostejšega izotopa vodika <sup>1</sup>H, ki ga sestavlja samo proton). Protone in nevtrone v jedru veže ... | [
"Barioni",
"1918 v znanosti",
"Nukleoni",
"Hadroni",
"Proton",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Proton | 193 | 0 |
268 | Aleksandrija | Aleksandríja (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju. Imenuje se po Aleksandru Velikem, ki je ob zasedbi Egipta leta 332 pr. n. št. kraj, kjer je od 16. stoletja pr. n. št. stalo mesto Rakotis, izbral za prestolnico. Postala je pomembno središče helenisti... | [
"Ustanovitve v 330. letih pr. n. št.",
"Antična mesta",
"Aleksandrija",
"Bivša glavna mesta",
"Pristanišča v Egiptu",
"Mesta v Egiptu"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksandrija | 953 | 0 |
264 | Avtomorfno število | Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število ''k'', katerega kvadrat (oziroma ''nk''<sup>2</sup>) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo. Na primer 1 · 5<sup>2</sup> = 2''5'', 1 · 76<sup>2</sup> = 57''76'' in 1 · 890625<sup>2</sup> = ... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtomorfno_%C5%A1tevilo | 205 | 0 |
288 | Mion | Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem. Mioni imajo maso, 207-krat večjo od mase elektrona - 105,6 MeV - in spin 1/2. Enako kot elektroni spadajo v isto družino osnovnih delcev, imenovano lept... | [
"Leptoni",
"Jedro in osnovni delci",
"1938 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mion | 326 | 0 |
156 | Jožef Stefan | Jožef Stefan [jóžef štéfan] fizik, matematik, elektrotehnik, profesor in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Ker se je Stefan rodil na ozemlju današnje Avstrije in ker je večino življenja p... | [
"Jožef Stefan",
"Slovenski matematiki",
"Slovenski pesniki",
"Rektorji Univerze na Dunaju",
"Rojeni leta 1835",
"Slovenski univerzitetni učitelji",
"Koroški Slovenci",
"Predavatelji na Univerzi na Dunaju",
"Slovenski fiziki",
"Umrli leta 1893",
"Doktorirali na Univerzi na Dunaju",
"Ljudje, po ... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Stefan | 3,557 | 0 |
287 | Kvark | Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi. Druga taka družina so leptoni. Delci, sestavljeni iz kvarkov, so hadroni; znana zgleda zanje sta proton in nevtron.
Kvarke so doslej našli le v skupinah po dva, tri in pet kvarkov. Vsi n... | [
"Fizika osnovnih delcev",
"Jedro in osnovni delci",
"Kvarki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvark | 307 | 0 |
194 | Carl Friedrich Gauss | Johann Carl Friedrich Gauss (Gauß), nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
1 Življenje in delo
1.1 Mladost
Gaussova družina je bila revna. Starša nista imela nobene izobrazbe. Bil je edini otrok vrtnarja, zidarskega mojstra in dninar... | [
"Čudežni otroci",
"Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)",
"Carl Friedrich Gauss",
"Diplomiranci Univerze v Göttingenu",
"Člani Madžarske akademije znanosti",
"Nemški fiziki",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Nemški univerzitetni učitelji",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Carl_Friedrich_Gauss | 4,103 | 0 |
292 | Jean-Baptiste Joseph Delambre | Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
1 Življenje in delo
Delambreov največji dosežek je bil, da je z Méchainom med letoma 1791 in 1799 meril dožino poldnevniškega loka med Dunkerqueje... | [
"Rojeni leta 1749",
"Pokopani na pokopališču Père-Lachaise",
"Nosilci legije časti",
"Francoski matematiki",
"Francoski akademiki",
"Umrli leta 1822",
"Francoski astronomi",
"Predavatelji na Francoskem kolegiju",
"Člani Kraljeve švedske akademije znanosti",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krate... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Jean-Baptiste_Joseph_Delambre | 125 | 0 |
229 | Seznam slovenskih matematikov | Seznam slovenskih matematikov.
1 A
* Matija Ahacel (1779–1845)
* France Ahlin (1905–1977)
* Mišo (Vladimir) Alkalaj (1952–)
* Anton Ambschel (1749–1821)
* Leopold Andrée (1879–1952)
* Radovan Andrejčič (1931–2010)
* Lilijana Arih (1942–)
* France Avsec (1930–2008)
2 B
* Dušan Babič
* Drago Bajc (1935–2020)
* Robert Bak... | [
"Slovenski matematiki",
"Seznami Slovencev"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_matematikov | 1,499 | 0 |
270 | Palindromno število | Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi ''a'' kot ''a''<sub>1</sub>''a''<sub>2</sub>''a''<sub>3</sub> ...|... ''a''<sub>3</sub>''a''<sub>2</sub>''a''<sub>1</sub>.
Vsa števila v desetiški bazi z eno števko (enico) {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9} so palindromska. Število palindroms... | [
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Palindromno_%C5%A1tevilo | 445 | 0 |
289 | Lepton | Leptóni (grško leptos - ''lahek'') so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov. Med leptone uvrščamo elektron, mion, lepton tau in pripadajoče nevtrine.
Vsi znani leptoni so bodisi nenabiti, bodisi negativno električno nabiti. Imajo polceli spin -1/2 in z razliko od kvarkov ne sodelujejo pri močni ... | [
"Jedro in osnovni delci",
"Leptoni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Lepton | 232 | 0 |
303 | Gluon | Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo. Gluoni povezujejo kvarke v nukleone, kot sta proton ali nevtron, ter druge hadrone. Gluoni so električno nenabiti in imajo spin enak 1. Njihova masa je najverjetneje enaka nič. Atomsko jedro je stabilno zaradi gluonskih interakcij.
V kvantni kromodinam... | [
"Fizika osnovnih delcev",
"Jedro in osnovni delci",
"Umeritveni bozoni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gluon | 160 | 0 |
305 | Bozoni W in Z | Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Njihov električni naboj je ±1e<sub>0</sub>, masa pa 80,4110 GeV/c<sup>2</sup>, kar je približno 80-krat več od mase protona, in enak šibki izospin. Obstajajo tri različne vrste bozonov W: pozitivno nabiti W<sup>+</sup>, negativno nabiti W<sup>-</sup> (antidelec prve... | [
"1983 v znanosti",
"Umeritveni bozoni",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Bozoni_W_in_Z | 316 | 0 |
309 | Fokovo stanje | Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju. Imenuje se po ruskem fiziku Vladimirju Aleksandroviču Foku. To stanje polja je zelo preprosto določiti, vendar precej težje razumeti.
Zaradi preprostosti se omejimo na posamezno stanje (in s tem formalno opišemo v bist... | [
"Vladimir Aleksandrovič Fok",
"Kvantna mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fokovo_stanje | 192 | 0 |
308 | Higgsov bozon | Higgsov bozon [híksov- bozón] je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Njegova vloga je precej osnovna: Higgsovi bozoni so nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da prežema vse Vesolje in daje vsem drugim delcem maso. Ker je Higgsovo polje skalarno, mora imeti Higgsov bozo... | [
"Bozoni",
"Standardni model",
"2012 v znanosti",
"Masa",
"Domnevni delci",
"Peter Ware Higgs"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Higgsov_bozon | 264 | 0 |
72 | Seznam astronomov | Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk:
1 A
* Marc Aaronson (ZDA, 1950 – 1987)
* Viktor Kuzmič Abalakin (Rusija, 1930 – 2018)
* Cleveland Abbe (ZDA, 1838 – 1916)
* Charles Greeley Abbot (ZDA, 1872 – 1973)
* George Ogden Abell (ZDA, 1927 – 1983)
* Antonio Abetti (Italija, 1846 – 1928)
* Giorgio Abetti (... | [
"Astronomke",
"Seznami astronomov",
"Astronomi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_astronomov | 5,956 | 0 |
291 | Fizika osnovnih delcev | Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi. Pogosto se zanjo uporablja tudi izraz fizika visokih energij (»visoke energije« se nanašajo na energijo interakcij; v režimu nizkih energij opisujemo kvazidelce v fiziki trdne snovi in fiziki kondenzi... | [
"Fizika osnovnih delcev",
"Splošna področja fizike",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fizika_osnovnih_delcev | 1,282 | 0 |
278 | Catalanovo število | Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki. ''n''-to Catalanovo število je določeno neposredno z binomskimi koeficienti:
:<math>C_n = \frac{1}{n+1} {2n\choose n} = \frac{(2n)!}{n!... | [
"Kombinatorika",
"Teorija števil"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Catalanovo_%C5%A1tevilo | 1,172 | 0 |
311 | Julian Seymour Schwinger | Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Schwinger je skupaj z drugimi fiziki oblikoval teorijo renormalizacije in napovedal pojav elektronsko-pozitronskih parov, poznan kot Schwingerjev pojav. Leta 1965 je preje... | [
"Nobelovi nagrajenci za fiziko",
"Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Los Angeles",
"Prejemniki nacionalne medalje znanosti",
"Judovski matematiki",
"Ameriški fiziki",
"Diplomiranci Univerze Columbia",
"Predavatelji na Univerzi Purdue",
"Ameriški univerzitetni učitelji",
"Ameriški Judje",
"Preda... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Julian_Seymour_Schwinger | 440 | 0 |
290 | Nevtrino | Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione. Njegova masa je zelo majhna, vendar pa novejši preskusi (npr. Super-Kamiokonde) kažejo, da je različna od nič. Nevtrino interagira le s šibko interakcijo, z močno in elektromagnetno pa ne. Nevtrino označujemo z malo grško črko ν.
Ker nevtrini interagir... | [
"2000 v znanosti",
"1962 v znanosti",
"Nevtrini",
"1956 v znanosti",
"1930 v znanosti",
"Leptoni",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevtrino | 785 | 0 |
207 | Polje | Polje ima več pomenov.
:
1 Splošno
* polje (kmetijstvo), obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - poljedelstvo)
:* travnik, pašnik ali tudi njiva (polje je lahko sopomenka)
:* kmetijsko polje
:** poskusno polje
* omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna dobrina ... | [] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Polje | 2,555 | 0 |
176 | Mnogokotniško število | Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika. Antični matematiki so ugotovili, da lahko števila razvrstimo na posebne načine, če si jih zamislimo kot kamenčke ali semena. Na primer število 10 lahko razmestimo v obliko trikotnika (glej trikotniško število):
x
x x... | [
"Števila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mnogokotni%C5%A1ko_%C5%A1tevilo | 1,450 | 0 |
38 | Arhimed | Arhimed (tudi Arhimedes) [arhiméd-/arhimédes] (Αρχιμήδης), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Čeprav je o njegovem življenju znanih samo nekaj podrobnosti, velja za največjega matematika antike in enega od največjih vse... | [
"Starogrški izumitelji",
"Arhimed",
"Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni",
"Umorjeni znanstveniki",
"Grki v 3. stoletju pr. n. št."
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Arhimed | 5,098 | 0 |
300 | Foton | Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja. Navadno se ga označuje s simbolom γ (grška črka gama); v fiziki visokih energij je navadno ta oznaka za fotone visokih energij (žarke gama), ki nastajajo npr. pri jedrskih razpadih, v jedrih atomov. Fotone, ki nastanejo v elektron... | [
"Optika",
"Jedro in osnovni delci",
"Umeritveni bozoni",
"Fizika osnovnih delcev"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Foton | 695 | 0 |
316 | Umeritvena transformacija | V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.
Umeritvena transformacija je tako transformacija te prostostne stopnje, ki ne spremeni nobenih opazljivih fizikalnih značilnosti. | [
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Umeritvena_transformacija | 31 | 0 |
318 | Osnovni delec | Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev. Osnovne delce sestavlja 12 fermionov in 12 antifermionov (kvarki, leptoni, antikvarki, antileptoni), ki so splošno "materični delci" in "antimaterični delci" in tudi bozoni (merilni bozoni in higgs-ov bozon),... | [
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Osnovni_delec | 174 | 0 |
313 | Fokov prostor | Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev. Pojem je leta 1932 uvedel Vladimir Aleksandrovič Fok.
V bistvu je Fokov prostor Hilbertov prostor, izhajajoč iz direktne vsote tenzorskega produkta Hilbertovi... | [
"Vladimir Aleksandrovič Fok",
"Kvantna mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fokov_prostor | 493 | 0 |
319 | Šibka jedrska sila | Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi. Običajno jo povezujemo z razpadom beta ter z njim povezano radioaktivnostjo. Kvanta šibke interakcije sta bozona W (W<sup>+</sup> in W<sup>-</sup>) ter bozon Z (Z<sup>0</sup>).
Šibka interakcija deluje na:
* nevtrine
* nabite lepton... | [
"Fizikalne sile",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ibka_jedrska_sila | 121 | 0 |
326 | Fermion | Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja. Zategadelj velja zanje Paulijevo izključitveno načelo in Fermi-Diracova statistika. Po izreku o spinski statistiki imajo fermioni polceli spin
Vsi osnovni delci so bodisi fermioni bodisi... | [
"Fermioni",
"Statistična mehanika",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fermion | 90 | 0 |
333 | Al-Makrizi | Al-Makrizi, arabski kronist, * 1364, Kairo, Egipt, † 1442, Kairo, Egipt.
Leta 1433 je v Kairu začudeno zapisal o dveh zaporednih mrkih, Sončevem in Luninem, z razmikom 15 dni, ki se sicer dogajata dokaj pogosto: »V sredo 28. Šavala (Shawwala) (17. junij) je Sonce mrknilo približno 2/3 v znaku Raka več kot uro po popold... | [
"Arabski kronisti",
"Umrli leta 1442",
"Rojeni leta 1364"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Al-Makrizi | 121 | 0 |
188 | Grupa | Grúpa v matematiki je množica z binarno operacijo, kjer je operacija asociativna in ima nevtralen element, vsak element pa ima pripadajoč inverzni element. Je eden od osnovnih pojmov sodobne algebre. Grupe tvorijo temelj drugim algebrskim strukturam, kot so obsegi in vektorski prostori, in so pomembne pri raziskovanju ... | [
"Algebrske strukture"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Grupa | 2,525 | 0 |
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.