id stringlengths 1 6 | title stringlengths 1 239 | text stringlengths 140 2M | subject listlengths 0 66 | url stringlengths 31 299 | word_count int64 31 350k | cyrillic float64 0 0.87 |
|---|---|---|---|---|---|---|
4552 | Trolejbus | Eléktrični trólejbus (tudi trólejbus; iz angleščine trolley - ''voziček'' + bus - ''avtobus'') je električno vozilo, podobno avtobusu, ki se dotika dveh električnih žic, preko katerih z dvema drogovoma - trolama dobiva elektriko. Ena trola služi povratnemu toku, ker se za razliko od tramvaja tok ne steka v tla. V naspr... | [
"Električna vozila",
"Vozila",
"Promet"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Trolejbus | 299 | 0 |
4538 | Vostok 5 | + Vostok 5
Znak odprave
Podatki odprave
Ime odprave:, Vostok 5
Klicni znak:, Ястреб (Jastreb) - Jastreb
Oznaka:, 1963-020A
Število članov posadke:, 1
Vesoljska ladja:, Vostok 3KA-7
Raketa nosilka:, Vostok 8K72K
Izstrelitev:, 14. junij 1963 11:58:58 UTCBajkonur P1
Pristanek:, 19. junij 1963 11:06 UTC53° 24' S, 68° 37' V... | [
"Program Vostok"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vostok_5 | 231 | 0.01 |
4539 | Vostok 6 | + Vostok 6
Znak odprave
Podatki odprave
Ime odprave:, Vostok 6
Klicni znak:, Чайка (Čajka) - Galeb
Oznaka:, 1963-023A
Število članov posadke:, 1
Vesoljska ladja:, Vostok 3KA-8
Raketa nosilka:, Vostok 8K72K
Izstrelitev:, 16. junij 1963 09:29:52 UTCBajkonur P1
Pristanek:, 19. junij 1963 08:20 UTC53° 16' S, 80° 27' V
Traj... | [
"Program Vostok"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vostok_6 | 245 | 0.01 |
4527 | Vostok 2 | + Vostok 2
Znak odprave
Podatki odprave
Ime odprave:, Vostok 2
Klicni znak:, Орёл (Orjol) - Orel
Oznaka:, 1961-019A
Število članov posadke:, 1
Vesoljska ladja:, Vostok 3KA-4
Raketa nosilka:, Vostok 8K72K E103-17
Izstrelitev:, 6. avgust 1961 05:00 UTCBajkonur P1
Pristanek:, 7. avgust 1961 07:18 UTC51° S, 46° V, pri Kras... | [
"Program Vostok"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vostok_2 | 339 | 0.007 |
4550 | Seznam raket | Seznam raket.
1 A
*Aerobee
*AGM-84 Harpoon
*AIM-120 AMRAAM
*AIM-132 ASRAAM
*Al-Samoud 2
*Angara (družina raket)
**Angara A5
*Ariane (družina raket)
**Ariane 1
**Ariane 2
**Ariane 3
**Ariane 4
**Ariane 5
*Atlas (družina raket)
2 B
*Black Knight
*Blue Steel
*Blue Streak
3 C
*Centaur
*Ciklon
*Condor
*Congreve
*CSS-2
4 D
*... | [
"Rakete",
"Seznami"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_raket | 192 | 0 |
4595 | Iven Carl Kincheloe mlajši | Iven Carl »Kinch« Kincheloe mlajši, ameriški vojaški pilot in častnik, * 2. julij 1928, Detroit, Michigan, ZDA, † 26. julij 1958, blizu suhega jezera Rosamond, Kalifornija, ZDA.
1 Življenje
Kincheloe je končal gimnazijo v Cassopolisu v Michiganu.
Leta 1949 je diplomiral na Univerzi Purdue s področja strojništva in leta... | [
"Smrtno ponesrečeni letalci",
"Ameriški preizkusni piloti",
"Ameriški letalski asi korejske vojne",
"Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington",
"Častniki Vojnega letalstva Združenih držav Amerike",
"Diplomiranci Univerze Purdue",
"Vojaški piloti Vojnega letalstva Združenih držav Amerike",
"Nosilc... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Iven_Carl_Kincheloe_mlaj%C5%A1i | 701 | 0 |
4491 | Francis Bacon | Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1. vikont St. Albans, angleški filozof, pisatelj, zgodovinar, pravnik in državnik, * 22. januar 1561, London, Anglija, † 9. april 1626, Highgate, Middlesex, Anglija.
Bacon je zavračal aristotelizem in se zavzemal za znanstveno metodo, ki je temelj sodobne znanstvene raziskave. Bil j... | [
"Krščanski filozofi",
"Filozofi 16. stoletja",
"Angleški pravniki",
"Filozofi 17. stoletja",
"Angleški anglikanci",
"Utopisti",
"Angleški politiki",
"Angleški logiki",
"Angleški esejisti",
"Filozofi znanosti",
"Angleški filozofi",
"Angleški pisatelji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Francis_Bacon | 2,390 | 0 |
4526 | Vostok 1 | + Vostok 1
Znak odprave
Podatki odprave
Ime odprave:, Vostok 1
Klicni znak:, Кедр (Kedr) - Cedra
Oznaka:, 1961-012A
Število članov posadke:, 1
Vesoljska ladja:, Vostok 3KA-3
Raketa nosilka:, Vostok 8K72K E103-16
Izstrelitev:, 12. april 1961 06:07 UTCBajkonur P1
Pristanek:, 12. april 1961 07:55 UTC51° S, 46° V
Trajanje:... | [
"Program Vostok"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vostok_1 | 772 | 0.003 |
4557 | Podatkovna struktura | Podatkòvno struktúro dobimo z združevanjem osnovnih podatkovnih tipov. V računalništvu je način shranjevanja podatkov v računalniku, da jih lahko učinkovito uporabimo. Velikokrat bo skrbno izbrana podatkovna struktura omogočila uporabo učinkovitejšega algoritma.
V izdelavi veliko vrst programov bo izbira odgovarjajoče ... | [
"Podatkovne strukture"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Podatkovna_struktura | 251 | 0 |
4620 | Masno število | Másno števílo (oznaka ''A'') izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase. To je obenem tudi število vseh nukleonov v jedru.
Atomi z jedri z enakim vrstnim številom in različnim masnim številom so izotopi danega elementa. | [
"Jedro in osnovni delci",
"Atomska in molekulska fizika",
"Kemijske lastnosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Masno_%C5%A1tevilo | 41 | 0 |
4618 | Nukleon | Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone. Število nukleonov v jedru podaja masno število ''A''. Pri vseh jedrih z izjemo jedra vodika in izotopa helija ³He je število nevtronov v jedru večje ali enako številu protonov, pri čemer delež nevtronov z maso jedra narašča. Jedra z... | [
"Jedro in osnovni delci",
"Nukleoni",
"Hadroni",
"Barioni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleon | 178 | 0 |
4617 | Carl Friedrich von Weizsäcker | Baron Carl Friedrich von Weizsäcker, nemški fizik in filozof, * 28. junij 1912, Kiel, Nemčija, † 28. april 2007, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Von Weizsäcker je sin Ernsta von Weizsäckerja, brat Richarda von Weizsäckerja in oče Ernsta Ulricha von Weizsäckerja.
Med letoma 1929 in 1933 je študiral fiziko v Berlinu, Götti... | [
"Nemški filozofi",
"Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost",
"Predavatelji na Univerzi v Hamburgu",
"Nemški fiziki",
"Diplomiranci Univerze v Leipzigu",
"Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)",
"Filozofi 20. stoletja",
"Predavatelji na Univerzi v Göttingenu",
"Erazmovi nagraje... | https://sl.wikipedia.org/wiki/Carl_Friedrich_von_Weizs%C3%A4cker | 158 | 0 |
4626 | Furlong | Fúrlong je britanska enota za merjenje dolžine. Služila je pri merjenjih na poljih in je bila povezana z razdaljo, ki jo lahko naenkrat preorje konj. Enota je enaka 660 čevljem ali 201,168 m.
1 furlong je enak 1/8 mednarodne milje ali 10. verigam (chain).
Razdalje manjše od milje pri konjskih dirkah z angleškimi čistok... | [
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Furlong | 63 | 0 |
4622 | Morska milja | (Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine. Uporablja se splošno v mornarici, pomorstvu in letalstvu.
Mednarodna morska milja je določena natančno kot 1852 m. To določitev so sprejeli leta 1929 na mednarodni izredni hidrografski konferenci v Monaku. V ZDA so enoto sprejeli leta 1954. Pred sprej... | [
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Morska_milja | 238 | 0 |
4612 | Milja | Mílja je ime več enot za merjenje dolžine. Danes ena milja v glavnem pomeni okoli 1609 m na kopnem in 1852 m na morju in v zraku. Za podrobnosti glej spodaj.
1 Trenutne določitve
Pomeni za milje, ki jih danes v splošnem uporabljamo so:
* Médnarodna mílja je enota za katero po navadi rečemo »milja« brez omejitev. Določe... | [
"Enote za dolžino",
"Imperialne enote"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Milja | 419 | 0 |
4621 | Izotop | Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v periodnem sistemu elementov izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo atomsko in masno število. Razlika med masnim ... | [
"Izotopi",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Izotop | 286 | 0 |
4607 | Svetovni šahovski prvak | Spisek dvobojev za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Zmagovalec je naveden prvi. (+ pomeni dobljene partije, - izgubljene in = neodločene partije)
1 Neuradni dvoboji
* 1834 LaBourdonnais-McDonnell
* 1843 Staunton-St. Amant
* 1846 Staunton-Horwitz
* 1858 Morphy-Anderssen (+7 -2 =2)
* 1866 Steinitz-Anderssen (+8 -6 =0... | [
"Šahovski svetovni prvaki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_%C5%A1ahovski_prvak | 461 | 0 |
4596 | Rokada | Kadar je kralj napaden, se mora nemudoma premakniti na varno, drugače je igra izgubljena. Na začetku šahovske igre se po navadi bori za središče, zato je pametno premakniti kralja na varno vstran in trdnjavo na sredino šahovnice. Rokada ali rošada ta manever omogoča.
Izraz rokada izvira iz starega perzijskega izraza ro... | [
"Šahovska pravila"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Rokada | 507 | 0 |
4609 | Atomsko jedro | Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma. Premer jedra je okrog 10<sup>−15</sup> m, kar je približno 10.000-krat manj od premera atoma. Jedro je sestavljeno iz nukleonov - pozitivno nabitih protonov in nenabitih nevtronov. Nukleoni so medsebojno povezani z močno jedrsko silo... | [
"Atomi",
"Jedro in osnovni delci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Atomsko_jedro | 376 | 0 |
4637 | Togo telo | Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Togo telo ima šest prostostnih stopenj za razliko od točkastega telesa, kjer se zanemari še njegove... | [
"Fizikalni koncepti",
"Klasična mehanika",
"Masa"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Togo_telo | 55 | 0 |
4633 | Francozi | Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji. Njihovo število ocenjujejo na okoli 59 milijonov (ocena za julij 2000).
Govorijo francoščino.
Veliko Francozov živi med drugim v ZDA, Kanadi in celo na Irskem. Ker je bila nekoč Francija kolonialna sila, živijo Francozi tudi drugod po svetu, največ v Afriki... | [
"Francozi",
"Ljudje po narodnostih"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Francozi | 51 | 0 |
3458 | Seznam astronomskih vsebin | Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Kakorkoli že, programje Wikipedije vse članke samodejno zap... | [
"Seznami vsebin",
"Astronomski seznami"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_astronomskih_vsebin | 16,290 | 0 |
4592 | Fischerjev naključni šah | Fischerjev naključni šah (ang. Fischer Random Chess), imenovan tudi Šah960 (ker je vseh možnih začetnih postavitev ravno 960), je različica šaha, ki si jo je izmislil šahovski velemojster Bobby Fischer, svetovni šahovski prvak od 1972 do 1975. Prvič jo je predstavil svetu 19. junija 1996 v argentinskem Buenos Airesu. F... | [
"Šahovske različice"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fischerjev_naklju%C4%8Dni_%C5%A1ah | 729 | 0 |
4638 | Točkasto telo | Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju. Zaradi tega ima točkasto telo tri translacijske prostostne stopnje. Masa točkastega telesa <math> m\!\, </math> je pri tem neskončno... | [
"Klasična mehanika",
"Masa",
"Fizikalni koncepti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/To%C4%8Dkasto_telo | 188 | 0 |
4648 | Kotna hitrost | Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času:
:<math> \omega=\frac{\mathrm{d}\varphi}{\mathrm{d}t} \!\, . </math>
Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Kotna hitrost meri zasuk pri vrtenju v časovni enoti in je tako premo sorazmerna s frekvenco ''ν'', ki meri število obratov v časovni en... | [
"Mehanika",
"Fizikalne količine",
"Astrodinamika",
"Nebesna mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kotna_hitrost | 142 | 0 |
4649 | Krožna frekvenca | Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja. Določena je kot število nihajev v času 2π sekund. Običajno se jo označuje z grško črko ω (omega).
Velikost psevdovektorja <math> \omega =\|{\boldsymbol {\omega \| \!\, </math> predstavlja kotno hitrost (ali kotno frekvenco), kotno hitrost, s katero se ... | [
"Nihanje in valovanje",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEna_frekvenca | 117 | 0 |
4613 | Radioaktivnost | Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade. Pri razpadu nastane drugo jedro, obenem pa se sprosti še visokoenergijski delec. Snovi z nestabilnimi atomskimi jedri imenujemo radioaktivne snovi.
Radioaktivni razpad je stohastični (naključni) proces na ravni posameznega atoma. Skladno s kvantno m... | [
"Jedro in osnovni delci",
"Radioaktivnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Radioaktivnost | 1,830 | 0 |
4632 | Čukotka | Čukótka (Чуко́тка) oziroma Čukotsko avtonomno okrožje (Чуко́тский автоно́мный о́круг, čukotsko Чукоткакэн автономныкэн округ, ''Čukotkakèn avtonomnykèn okrug'') leži vzhodno od Sibirije in je najbolj severovzhodni del Ruske federacije in hkrati evrazijske celine ob obalah Vzhodnosibirskega, Čukotskega in Beringovega mo... | [
"Daljnovzhodno federalno okrožje",
"Avtonomne pokrajine Ruske federacije",
"Čukotka",
"Ustanovitve leta 1993"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cukotka | 295 | 0.042 |
4639 | Seznam antropologov | Seznam najbolj znanih svetovnih antropologov:
* Adolf Bastain (Nemčija, 1826 – 1905)
* Gregory Bateson (ZDA, 1904 – 1980)
* Mary Catherine Bateson (ZDA, 1939 – 2021)
* Ruth Benedict (ZDA, 1887 – 1948)
* Franz Boas (Nemčija, ZDA, 1858 – 1942)
* Pere Bosch-Gimpera (Španija, 1891 – 1974)
* Henry Breuil (Francija, 1877 – 1... | [
"Antropologi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_antropologov | 275 | 0 |
4646 | Delec alfa | Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α. V delce α je vezan par protonov in par nevtronov, torej so enaki jedrom helija-4, dvakrat ioniziranega atoma najpogostejšega izotopa helija.
Delci α ob prehodu skozi snov interagirajo z atomi v snovi in postopno izgubljajo svojo energijo. V povp... | [
"Helij",
"Jedro in osnovni delci",
"Radioaktivnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Delec_alfa | 191 | 0 |
4654 | EMO | EMO je tričrkovna kratica za nekdanjo Tovarno emajlirane posode, družbo, ki je bila po 2. svetovni vojni znani izdelovalec emajlirane posode v Celju. Izvira iz predvojne tovarne Westen v tujem lastništvu, ustanovljene leta 1894. Ime si je pozneje spremenila v EMO kot Emajlirnica, metalno industrija in orodjarna. Poleg ... | [
"Podjetja, ustanovljena leta 1892",
"Podjetja Slovenije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/EMO | 152 | 0 |
3666 | Občina Šempeter - Vrtojba | Občina Šempeter - Vrtojba je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 6400 prebivalci in središčem v Šempetru pri Gorici, ima pa le dve naselji, poleg omenjenega še Vrtojbo. Po površini je med manjšimi slovenskimi občinami, saj ima le 15 km<sup>2</sup>. Nastala je z izločitvijo iz Mestne občine Nova Gorica.
= Nastane... | [
"Občine Slovenije",
"Občina Šempeter - Vrtojba"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0empeter_-_Vrtojba | 6,645 | 0 |
4661 | Julij | Julij (izvirno slovensko: mali srpan) je sedmi mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi. Julij je dobil ime po Juliju Cezarju, pred tem so ga latinsko imenovali ''Quintilis'', ker je bil peti mesec rimskega koledarja, v katerem se se je leto začelo z marcem.
1 Prazniki in obredi
* 4. julij - dan neodvisnosti (ZDA)
*... | [
"Meseci",
"Julij"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Julij | 58 | 0 |
4657 | Marec | Marec ali sušec (mesec z najmanjšo količino padavin) je tretji mesec v gregorijanskem koledarju. Ime je dobil po rimskem bogu Marsu.
Izvirno slovensko ime za marec je ''sušec'', hrvaško ''ožujak'', češko ''březen'' in poljsko ''marzec''. Druga stara imena so: ''brezen, breznik, ebehtnik, mali traven, vetrnik, sušnik, p... | [
"Marec",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Marec | 107 | 0 |
4659 | Maj | Maj ali veliki traven je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi. Maj je dobil ime po rimski boginji Maji.
Izvirno slovensko ime za maj je ''veliki traven'', hrvaško ''svibanj'', češko ''květen'' in poljsko ''maj,'' prekmursko ''risálšček,'' nekoč ''risáolšček'' in tudi ''májuš''.
1 Prazniki in obredi
* 1. ma... | [
"Maj",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Maj | 83 | 0 |
4655 | Januar | Januar ali prosinec je prvi mesec v gregorijanskem koledarju. Ime je dobil po rimskem bogu Janusu.
Izvirno slovensko ime za januar je ''prosinec'', hrvaško ''siječanj'', češko ''leden'' in poljsko ''styczeń''. Druga stara imena so: ''prosenec, prozimec, prezimec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, n... | [
"Januar",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Januar | 104 | 0 |
4660 | Junij | Junij ali rožnik je šesti mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Junij se imenuje po rimski boginji Junona, Jupitrovi ženi.
Izvirno slovensko ime za junij je ''rožnik'', hrvaško ''lipanj'', češko ''červen'' in poljsko ''czerwiec,'' prekmursko ''ivánšček'' in tudi ''juniuš.''
Solsticij se zgodi okoli 21... | [
"Meseci",
"Junij"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Junij | 143 | 0 |
4658 | April | April ali mali traven je 4. mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Ime meseca izhaja iz latinske besede ''aperire'', ki pomeni »odpreti« in se verjetno nanaša na pomladno prebujanje in rast rastlin. Po drugi teoriji ime izhaja iz imena Apro (za Afrodito) oz. iz indoevropejske besede ''apero'', ki pomen... | [
"Meseci",
"April"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/April | 175 | 0 |
4662 | Avgust | Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja. Izvirno slovensko ime za avgust je ''veliki srpan'', hrvaško ''kolovoz'', češko ''srpen'' in poljsko ''sierpień,'' prekmursko ''méšnjek'' in tudi ''augustuš''.
Mesec ''avgust'' se tako imenuje v čast rimskega cesarja Avgusta. Mesec naj bi imel 31 dni, ker... | [
"Avgust",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Avgust | 143 | 0 |
4665 | November | November ali listopad je enajsti mesec gregorijanskega koledarja. Ima 30 dni.
Izvirno slovensko ime za november je ''listopad'', hrvaško ''studeni'', češko ''listopad,'' poljsko ''listopad'' in prekmursko ''andrejšček,'' pa tudi ''november.''
Ime november izvira iz rimske besede ''novem'' – »devet«, bil je namreč devet... | [
"November",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/November | 98 | 0 |
4664 | Oktober | Oktober ali vinotok je deseti mesec v gregorijanskem koledarju.
Izvirno slovensko ime za oktober je ''vinotok'', hrvaško je ''listopad,'' prekmursko pa ''vsesvéšček'' in tudi ''oktober''. Staro slovensko ime za oktober je poleg vinotoka tudi ''kozoprsk''. Zaradi nespodobnega pomena, saj pomeni parjenje koz, je prevlada... | [
"Meseci",
"Oktober"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Oktober | 141 | 0 |
4663 | September | September ali kimavec je 9. mesec v gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Ime prihaja iz latinske besede ''septem'', ki pomeni »sedem« - september je bil namreč po rimskem koledarju sprva sedmi mesec v letu, preden so vstavili januar in februar.
September se vsako leto začne na isti dan v tednu kot december.
Izvirno ... | [
"Meseci",
"September"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/September | 132 | 0 |
4666 | December | December ali gruden je dvanajsti mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi. Ime je dobil iz latinske besede ''decem'', ki pomeni »deset«, saj je bil prvotno deseti mesec leta, preden so v koledar vstavili meseca januar in februar.
Izvirno slovensko ime za december je ''gruden'', hrvaško ''prosinac'', češko ''prosinec... | [
"December",
"Meseci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/December | 141 | 0 |
4652 | Industrija motornih vozil Novo mesto | Industrija motornih vozil (kratica IMV) s polnim imenom: Industrija motornih vozil Novo mesto, je bila gospodarska družba, ki je v Novem mestu izdelovala vozila ter počitniške prikolice.
1 Zgodovina
Podjetje za proizvodnjo osebnih in dostavnih vozil, počitniških prikolic ter sestavnih delov za motorna vozila je nastalo... | [
"Podjetja, ustanovljena leta 1954",
"Novo mesto",
"Proizvajalci avtomobilov v Sloveniji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Industrija_motornih_vozil_Novo_mesto | 314 | 0 |
4679 | Aršin | Aršín (rusko арши́н) je stara ruska enota za dolžino, ki nekako odgovarja vatlu, čeprav je krajša za približno 7 cm. Enota je enaka 0,71120 m, 1/3 ruskega čevlja ali 16 vrškom. | [
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ar%C5%A1in | 34 | 0.071 |
4673 | Popis prebivalstva | Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja. Razlikuje se od vzorčenja, kjer podatke dobimo le od podmnožice celotnega prebivalstva (populacije). Kot tak je način, ki se uporablja za zbiranje statističnih podatkov.
V Republiki Sloveniji popis prebivalstva izvaja Statistič... | [
"Demografija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Popis_prebivalstva | 94 | 0 |
4680 | Vršek | Vŕšek ali tudi zastarel izraz ''veršòk'' (rusko вершо́к) je stara ruska enota za dolžino. Enota je enaka 1/16 aršina ali 0,04445 m.
Vršek se včasih v ruščini nanaša tudi na palec. | [
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vr%C5%A1ek | 34 | 0.067 |
4669 | Meromorfna funkcija | Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti. Vsako meromorfno funkcijo je moč izraziti kot razmerje med dvema celima funkcijama (pri čemer imenovalec ni konstantno 0): poli se potem pojavijo ... | [
"Lastnosti funkcij",
"Kompleksna analiza"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Meromorfna_funkcija | 136 | 0 |
4672 | Občina | Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni. Občino sestavlja območje enega ali več naselij, povezanih s skupnimi interesi prebivalcev. Predstavnik občine je po večinskem volilnem sistemu izvolje... | [
"Občine",
"Upravne enote"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina | 137 | 0 |
4513 | Leto | Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Koledarsko navadno leto ima 365 dni, prestopno leto pa 366 dni.
1 Astronomska leta
1.1 Julijansko leto
Julijansko leto, ki se uporablja v astronomiji in drugih znananostih, je časovna enota def... | [
"Enote za čas",
"Leta",
"Koledarji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Leto | 1,012 | 0 |
4681 | Seženj | Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino. Enota je enaka 1,896 m in izvira iz dúnajskega séžnja 1,89648 m.Stare Dunajske merske enote so se uporabljale do leta 1872, ko se je uvedel metrični sistem enot.
Imperialna enota seženj je kot ''fathom'' določena tudi kot 2 jarda ali 1,8288036 m (ZDA), oziroma 6 čevljev ... | [
"Enote za dolžino"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C5%BEenj | 112 | 0 |
4675 | Tolar | :''Ta članek opisuje stari kovanec tolar. Za nekdanjo slovensko valuto glej slovenski tolar.''
Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518. Ime tolar (nemško Thaler) je prišlo iz srebrnih kovancev goldengrošev (veliki goldinar, sicer srebrn, vendar enake vrednosti kot zlati goldinar... | [
"Kovanci"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Tolar | 204 | 0 |
4650 | Frekvenca | Frekvénca je fizikalna količina oz. veličina, ki je določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti. Pri fiziki jo običajno označujemo z grško črko ν (ni) in pri tehniki s črko f.
<math>f= \nu = \frac{\mathrm{stevilo\,dogodkov {\mathrm{enota\,casa
</math>
Recipročna vrednost frekvence je perioda T:
:<mat... | [
"Nihanje in valovanje",
"Fizikalne količine",
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Frekvenca | 1,069 | 0 |
4433 | Drevo igre | Drevo igre je v matematiki pojem, ki se nanaša na usmerjene grafe, kjer točke predstavljajo postavitve v igri, povezave pa poteze. Drevo igre podaja skupno število možnih »postavitev« v določeni igri in kaže njen potek. Celo drevo igre podaja potek igre od začetka in vse možne poteze za vsako postavitev.
Igre z večjim ... | [
"Matematika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo_igre | 292 | 0 |
4677 | Odpravljiva singularnost | Odpravljíva síngularnost (tudi ~ singulárnost) funkcije je v kompleksni analizi točka, kjer funkcija ni določena v smislu singularnosti, vendar lahko funkcijo v njej določimo brez vsakršnih težav. »Težave« bi bile nezveznost ali neodvedljivost.
Funkcija ''f''(''z'') = sin(''z'')/''z'', definirana za ''z'' ≠ 0, ima na p... | [
"Kompleksna analiza"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Odpravljiva_singularnost | 168 | 0 |
4690 | Termodinamska spremenljivka | Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema. Značilnost termodinamskih spremenljivk je, da je njihova sprememeba ob spremembi stanja sistema odvisna le od začetnega in končnega stanja sistema, ne pa od vmesnih stanj (od »poti«), skozi katera je sistem prešel i... | [
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Termodinamska_spremenljivka | 107 | 0 |
4695 | Amontonsov zakon | Amontonsov zákon [amontónov ~] (tudi Grahamov zákon [grêemov ~]) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini:
:<math> \frac{p}{T} = \textrm{konst.} \!\, . </math>
Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za ... | [
"Guillaume Amontons",
"Fizikalni zakoni",
"Termodinamika",
"1702 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Amontonsov_zakon | 78 | 0 |
4693 | Boylov zakon | Boylov zákon [bòjlov ~] (tudi Boyle-Marriotov zakon [bojl-mariotov ~]) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi:
:<math>p V = \textrm{konst.} \!\, </math>
Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idea... | [
"Termodinamika",
"1662 v znanosti",
"Fizikalni zakoni",
"Robert Boyle"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Boylov_zakon | 96 | 0 |
4694 | Gay-Lussacov zakon | Gay-Lussacov zákon [gajlusákov ~] (tudi Charlesov zákon [čárlsov ~]) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku:
:<math>\frac{V}{T} = \textrm{konst.} \!\, </math>
Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za... | [
"Termodinamika",
"1802 v znanosti",
"Joseph Louis Gay-Lussac",
"Fizikalni zakoni"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gay-Lussacov_zakon | 84 | 0 |
4696 | Telo | Teló je snovni del živih bitij, ki ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja. Včasih površinske elemente telesa, kot je na primer las ne obravnavamo kot njegove sestavne dele, tudi če so pritrjeni nanj. Podobno velja za izločene snovi, kot so iztrebki, še ko so v telesu ali zunaj njega. Za rastline, ki so sestavl... | [
"Morfologija (biologija)"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Telo | 145 | 0 |
4668 | Bell P-59 Airacomet | Bell P-59 Airacomet je lovsko letalo ameriške družbe Bell Aircraft Corporation. Letalo je bilo prvo ameriško reakcijsko letalo Armadnega letalstva ZDA (USAAF), katerega so začeli načrtovati jeseni leta 1941 in izdelovati v popolni tajnosti. Izdelava letala predstavlja enega najzgodnejših »črnih« projektov. V ta namen s... | [
"Ameriška lovska letala druge svetovne vojne",
"Letala Bell",
"Lovci prve generacije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Bell_P-59_Airacomet | 305 | 0 |
4691 | Idealni plin | Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule. Obnašanje klasičnih idealnih plinov opišemo s splošno plinsko enačbo, njegova notranja energija pa je odvisna le od temperature.
Približek idealneg... | [
"Termodinamika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Idealni_plin | 291 | 0 |
4671 | Pol (kompleksna analiza) | V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot ''f''(''z'') = 1/''z''<sup>''n''</sup> pri ''z'' = 0. V polu funkcija praviloma ni definirana, v poljubni okolici pola pa absolutna vrednost funkcije preseže poljubno veliko število (pravimo, d... | [
"Lastnosti funkcij",
"Kompleksna analiza"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pol_%28kompleksna_analiza%29 | 224 | 0 |
4699 | Vrtilna količina | Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko ''L'') je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles. Vrtilno količino točkastega telesa glede na izbrano osišče izračunamo kot zmnožek njegove mase, tangentne komponente hitrosti in... | [
"Vrtenje",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrtilna_koli%C4%8Dina | 145 | 0 |
4630 | Kukavice | Kúkavice ali kúkavičarji (znanstveno ime Cuculidae) so družina ptic, ki jo po sodobni klasifikaciji uvrščamo v samostojen red Cuculiformes.
Na Slovenskem sta prisotni dve vrsti kukavic, (navadna) kukavica (''Cuculus canorus'') in čopasta kukavica (''Clamator glandarius''), gnezdi pa le navadna, ki je tu splošno razširj... | [
"Kukavice",
"Kukavice (red)",
"Taksoni, opisani leta 1820",
"Redovi ptičev",
"Družine ptičev"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kukavice | 491 | 0 |
4703 | Izrek o vrtilni količini | Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov:
:<math>\frac{d\mathbf{\Gamma{dt} = \mathbf{M}</math>
Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M = 0), velja dΓ/dt = 0, oziroma Γ = konst. Ker je tudi vztrajnostni mo... | [
"Fizikalni izreki",
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Izrek_o_vrtilni_koli%C4%8Dini | 226 | 0 |
4700 | Izrek o gibalni količini | Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine. Diferencialno obliko tega izreka se lahko zapiše kot:
:<math>\vec\mathbf{F} = \frac{\mathrm{d} \vec\mathbf{G{\mathrm{d} t} \!\, . </math>
Kadar na telo ne delujejo zunanje sile <math>(\vec\mathbf{F} = 0)</math>, velja:
:<mat... | [
"Mehanika",
"Fizikalni izreki"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Izrek_o_gibalni_koli%C4%8Dini | 151 | 0 |
4709 | Čevelj (enota) | Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino. Izvirno je mera pomenila dolžino človeškega stopala. Enota je enaka 12. palcem (colam) in 1/3 jarda.
Najbolj razširjena enota čevelj danes je imperialni čevelj, ki je enak 0,3048 m. Včasih to enoto označijo z opuščajem. 30' pomeni 30 čevljev. Na podoben način označijo p... | [
"Enote za dolžino",
"Imperialne enote"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cevelj_%28enota%29 | 330 | 0 |
4716 | Črta | Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - ''lan'', iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk. Nekoč je bila lanena nit najzanesljivejši pripomoček za določitev ravne črte.
V geometriji neskončno dolgo ravno črto, kot množico točk imenujemo premica. Prema črta med dvema točkama je daljica.
1 L... | [
"Geometrija"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crta | 69 | 0 |
4714 | Prosta energija | Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija [hélmholčeva ~] je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo ''W''<sub>n</sub> in zmnožkom temperature ''T'' in entropije ''S'':
:<math> F = W_n - TS \!\, . </math>
Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno... | [
"Termodinamika",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosta_energija | 43 | 0 |
4705 | Vat | Vát (izvirno watt, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka. 1 W je enak 1 J/s, kar pri električnih enotah ustreza 1 V·A. V praksi se bolj pogosto uporablja: kilovat (1 kW = 1000 W) za moči električnih naprav oz. strojev in megavat (1 MW = 1.000.000 W), ki se... | [
"James Watt",
"Izpeljane enote SI",
"Enote za moč"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vat | 358 | 0 |
4712 | Notranja energija | Nótranja energíja (oznaka ''W''<sub>n</sub> in tudi ''U'') je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja. K njej se šteje kinetično energijo, ki jo imajo atomi in molekule snovi zaradi svojega gibanja, ter prožnostno energijo, ki jo imajo atomi in molekule v snovi zaradi medsebojnih privlačnih ali odbojnih s... | [
"Mehanika",
"Termodinamika",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Notranja_energija | 430 | 0 |
4707 | Moč | Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa. Navadno se jo označuje z oznako ''P''.
Pri mehanskih sistemih, v katerih je sprememba energije enaka sprejetemu ali oddanemu delu, je moč enaka kar odvodu dela ''W'' po času ''t'':
:<math> P = \frac{\mathrm{d} W}{\mathrm{d} t} \!\, .</math>... | [
"Fizikalni koncepti",
"Fizikalne količine",
"Moč"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C4%8D | 583 | 0 |
4674 | Statistični urad Republike Slovenije | Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.
Vlada Republike Slovenije je s 25. aprilom 2024 za generalno direktorico Statističnega urada Republike Slovenije imenovala Apolonijo Oblak Flander. Leta 2012 je SURS dobil zdajšnjo lokacijo na Litostrojski ce... | [
"Službe Vlade Republike Slovenije",
"Ustanovitve leta 1944",
"Statistika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dni_urad_Republike_Slovenije | 611 | 0 |
4610 | Dopisni šah | Dopisni šah je zvrst šaha za katerega je značilno, da igralca nista (tako kot pri običajnem šahu) eden nasproti drugega. Igralca sta lahko kjerkoli, partija pa običajno poteka v daljšem časovnem obdobju. Klasični dopisni šah uporablja običajno pošto za prenos potez, novejše različice pa uporabljajo e-pošto ali strežniš... | [
"Šah"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Dopisni_%C5%A1ah | 503 | 0 |
4726 | Grafem | Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah. Konkretno se grafem izrazi (= napiše) z grafom, na primer v slovenščini se grafem za glas "b" lahko predstavi z različnimi grafi, ki odgo... | [
"Jezikoslovje"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Grafem | 120 | 0 |
4634 | Antropologija | Antropologija (grško : anthropos - ''človek'' + λογος: logos - ''beseda'', ''govor'') ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)). Tega obravnava tako v preteklosti kot v sedanjosti. Antropologija se deli na različne poddiscipline, v... | [
"Antropologija",
"Področja biologije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Antropologija | 303 | 0 |
4698 | Stare uteži in mere | Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Skozi zgodovino je obstajalo mnogo uteži in mer. Določitve nekaterih takšnih enot so bile velikokrat nejasne in nenatančne. Velikokrat so enote imele isti izvor, njihove dejanske vre... | [
"Merske enote",
"Znanost v srednjem veku"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Stare_ute%C5%BEi_in_mere | 386 | 0 |
4713 | Znanost | Znánost (scientia − ''znanje'') se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskušanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline).
Temeljna ali bazična znan... | [
"Znanost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost | 780 | 0 |
4727 | Mullikenova lestvica | Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov. Leta 1934 jo je razvil ameriški fizik in kemik Robert Sanderson Mulliken. Lestvica temelji na ''Mullikenovi elektronegativnosti'', c<sub>M</sub>, ki je povezana z elektronsko afiniteto EA<sub>v</sub> (težn... | [
"Elektrokemija",
"1934 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Mullikenova_lestvica | 164 | 0 |
4751 | Prosta entalpija | Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija [gíbsova ~] ali Gibbsova pròsta energíja [gíbsova ~ ~] (oznaka ''G'') je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo ''H'' ter zmnožkom temperature ''T'' in entropije ''S'':
:<math>G = H - TS \!\, . </math>
Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termo... | [
"Termodinamika",
"Fizikalne količine"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosta_entalpija | 47 | 0 |
4717 | Lojevec | Lójevec je magnezijev silikat hidroksid s kemijsko formulo H<sub>2</sub>Mg<sub>3</sub>(SiO<sub>3</sub>)<sub>4</sub> ali Mg<sub>3</sub>Si<sub>4</sub>O<sub>10</sub>(OH)<sub>2</sub>. Mineral nastaja s hidrotermalnim preperevanjem magnezijevih silikatov, ki ne vsebujejo aluminija. Uprašen lojevec poznamo pod imenom smukec.... | [
"Silikatni minerali",
"Magnezijevi minerali"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojevec | 484 | 0 |
4754 | Ordinatni logaritemski integral | Ordinatni logaritemski integral ali eulerjevski logaritemski integral Li(''x'') je v matematiki specialna neelementarna funkcija, zelo podobna funkciji logaritemskega integrala li(''x''). Določena je z:
:<math> \operatorname{Li} (x) = \operatorname{li} (x) - \operatorname{li} (2) \!\, . </math>
To pomeni:
:<math> \oper... | [
"Specialne funkcije"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ordinatni_logaritemski_integral | 62 | 0 |
4757 | Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta | Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala. Imenuje se po Srinivasu Ajangarju Ramanudžanu in Johanu Gergu von Soldnerju. Njena vrednost je približno : ''x'' ≈ 1,45136 92348 83381 05028 39684 85892 02744 949... | [
"Srinivasa Ajangar Ramanudžan",
"Matematične konstante"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Ramanud%C5%BEan-Soldnerjeva_konstanta | 114 | 0 |
4725 | Črka | Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov). Črke se zato uporabljajo le za zapisovanje abeced, abdžadov in abugid. Različne jezike se zapisuje z različnim... | [
"Abeceda"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crka | 1,255 | 0.026 |
4758 | Pronyjeva enačba | Pronyjeva enačba [proníjeva enáčba] je zgodovinsko pomembna enačba s področja hidravlike za izračun višinske izgube ''h''<sub>i</sub> zaradi trenja znotraj določenega toka cevi:
:<math>h_{i} = \frac{l}{d} (av + bv^{2}) \!\, ,</math>
kjer je:
:''l''/''d'' ... razmerje dolžine in premera cevi,
:''v'' ... hitrost toka [m/... | [
"Mehanika tekočin",
"Gaspard de Prony"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Pronyjeva_ena%C4%8Dba | 78 | 0 |
4504 | Sonce | + Sonce
Slika Sonca, v ozadju zgoraj desno Zemlja
Opazovalni podatki
Srednja razdalja od Zemlje, 1 a.e.149.597.870,691 km
Navidezni sij (V), -26,91<sup>m</sup>
Absolutni izsev, 4,8<sup>m</sup>
Spektralni razred, G2V
Fizikalne značilnosti
Premer, 1.392.000 km
Sorazmerni premer (d<sub>S</sub>/d<sub>Z</sub>), 109
Sploščen... | [
"Zvezde glavnega niza tipa G",
"Sonce",
"Osončje",
"Astronomska telesa, znana od nekdaj"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Sonce | 1,178 | 0 |
4762 | Gaspard de Prony | Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.
Prony je deloval na področju hidravlike. Bil je glavni inženir École nationale des ponts et chaussées, to je francoske tehniške univerze v Parizu v sklopu École polytec... | [
"Gaspard de Prony",
"Francoski matematiki",
"Francoski inženirji"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Gaspard_de_Prony | 83 | 0 |
4768 | Grb Rusije | Grb Ruske federacije temelji na grbu Ruskega imperija. Po razpadu Sovjetske zveze je zamenjal grb Sovjetske zveze.
V sredini grba jezdec - Jurij Zmagoslavni s kopjem porazi zmaja. Ta element sovpada z moskovskim grbom. Tri krone odslikavajo imperialno oblast, kakor tudi žezlo in vladarska krona , ki ju dvoglavi orel dr... | [
"Grbi po državah",
"Državni simboli Rusije",
"Grbi s kronami",
"Grbi z orli"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Grb_Rusije | 77 | 0 |
4753 | Logaritemski integral | Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem, označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila <math>x\ne 1\, </math> z določenim integralom:
:<math> \operatorname{li} (x) = \int_{0}^{x} \frac{\mathrm{d} t}{\ln t} \!\, . </math>
Tukaj l... | [
"Specialne funkcije",
"Integrali"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Logaritemski_integral | 284 | 0 |
4776 | Knez | Knez (lat. ''princeps, dux, comes'', nem. ''fürst'', rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
1 Etimologija
Beseda knez,... | [
"Plemstvo",
"Ruski plemiči"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Knez | 494 | 0.012 |
4685 | Zambezi | Zambézi je četrta najdaljša reka v Afriki, najdaljša reka, ki teče proti vzhodu in največja, ki se iz Afrike izliva v Indijski ocean. Njeno porečje pokriva 1.390.000 km<sup>2</sup>, nekaj manj kot polovica Nilovega. Reka, dolga 2574 km, izvira v Zambiji in teče skozi vzhodno Angolo, vzdolž severovzhodne meje Namibije i... | [
"Reke v Zambiji",
"Geografija Mozambika",
"Reke v Namibiji",
"Reke v Zimbabveju",
"Reke v Bocvani",
"Reke v Angoli"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Zambezi | 3,036 | 0 |
4670 | Riemannova funkcija zeta | Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba <math>\zeta(s)</math>) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število ''s'' z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot::<math> \zeta (s) = \sum_{n=1}^{\infty} \frac{1}{n^{s ... | [
"Funkcije zeta in L-funkcije",
"Analitična teorija števil",
"1859 v znanosti",
"Bernhard Riemann"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Riemannova_funkcija_zeta | 1,865 | 0 |
4692 | Splošna plinska enačba | Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino <math>v\, </math> in specifično plinsko konstanto <math>r\, </math>:
:<math> pv = rT = \frac{1}{M} RT \!\, , </math>
s prostornino <math>V\, </math>, ki jo plin zaseda:
:<math> pV = mrT = nMrT = \frac{m}{M}RT = nRT = N k... | [
"Termodinamika",
"1874 v znanosti"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Splo%C5%A1na_plinska_ena%C4%8Dba | 948 | 0 |
4778 | Kinetična energija | Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja. Izračunamo jo lahko kot delo, potrebno, da telo spravimo v gibanje. Izračunano kinetično energijo po splošni ali izpeljani formuli(<math>W_k</math>=<math>{mv^2 \over 2}</math>)dobimo v merski enoti džul(J).
Rezultat kinetične energije(v J), je odvis... | [
"Kvantna mehanika",
"Fizikalne količine",
"Mehanika",
"Relativnost"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kineti%C4%8Dna_energija | 536 | 0 |
4782 | Vztrajnostni polmer | Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve ''I'' in ploščine ploskve ''S''. Po navadi ga označujemo z malo črko ''i'', v tujejezični literaturi pa s črko ''r''. Vztrajnostni polmer je razdalja, na ka... | [
"Fizikalne količine",
"Mehanika"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnostni_polmer | 166 | 0 |
4783 | Tekočina | :''Tekočina je tudi izraz za kapljevine''.
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Skupna lastnost tekočin je, da lahko tečejo (se stalno deformirajo) in se ne upirajo deformaciji. D... | [
"Termodinamika",
"Mehanika tekočin"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Teko%C4%8Dina | 281 | 0 |
4784 | Kapljevina | Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino. Zaradi površinske napetosti kapljevine tvorijo kapljice. Kapljevine skupaj s plini uvrščamo med tekočine. Gostota kapljevin je pri navadnih pogojih istega velikostnega re... | [
"Kapljevine",
"Faze snovi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Kapljevina | 185 | 0 |
4780 | Fazni prehod | Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo. Značilna za fazni prehod je nezveznost ene ali več fizikalnih značilnosti, npr. specifične toplote, pri spreminjanju ene od termodinamskih spremenljivk, npr... | [
"Kritični pojavi",
"Termodinamika",
"Fazni prehodi"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/Fazni_prehod | 354 | 0 |
4438 | Šahovska otvoritev | Šahovska otvoritev pomeni nekaj začetnih šahovskih potez, ki pa so v nekaterih različicah raziskane tudi tja do petindvajsete poteze in dlje. Prve zapisane šahovske igre okoli leta 1500 so se začenjale z odprtimi otvoritvami, ki so omogočale divje taktične zaplete. Takrat se niso menili za pozicijsko igro, ki je nastal... | [
"Šah",
"Šahovske otvoritve"
] | https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ahovska_otvoritev | 415 | 0 |
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.